Kategorije

Vsebine

  03 713 34 59 ali 03 713 34 73 - od ponedeljka do petka (8h - 15h)

Razlike med hladilniki

Prostostoječi ali vgradni hladilnik?
Osnovna dilema je ali kupiti vgradni ali prostostoječi hladilnik. Stilski izgled je odločitev posameznika, pri cenovni primerjavi pa morate pri vgradnem hladilniku prišteti še ceno omare kamor je hladilnik vgrajen. Vgradni hladilnik ima pri enaki višini v primerjavi s prostostoječim hladilnikom, v notranjosti manj prostora, saj je zaradi vgradnje v omaro širine 60 cm širok največ 56 cm.
Treba je vedeti, da za dvočlansko gospodinjstvo zadostuje hladilnik, katerega prostornina znaša od 100 do 120 litrov. Za štiričlansko družino pa boste potrebovali že nekoliko večji hladilnik, od 200 do. 250 litrov.

Kombinirani hladilniki z zamrzovalnikom

Hladilniki so lahko brez zamrzovalnika ali so kombinirani z večjim ali manjšim zamrzovalnikom. Zamrzovalnik je lahko vgrajen znotraj hladilnega dela, kjer so v notranjosti ločena vratca zamrzovalnika. To so manjši zamrzovalni prostori, ki pri nekaterih osnovnih modelih niti niso namenjeni zamrzovanju hrane, temveč le shranjevanju že zamrznjene hrane.

Druga kombinacija z zamrzovalnikom so hladilniki z zamrzovalnikom zgoraj z ločenimi vrati zamrzovalnika. Prostornina zamrzovalnikov znaša nekje od 60 litrov do 80 litrov.

Najpogostejša kombinacija je hladilnik z zamrzovalnikom spodaj. Hladilnik uporabljamo veliko pogosteje kot zamrzovalnik in je zato primerno, da je hladilnik nameščen zgoraj, zamrzovalnik pa spodaj. Prostornina zamrzovalnikov znaša od 55 litrov navzgor.

Zamrzovalnik je lahko tudi poleg hladilnika. Tej izvedbi pravimo tudi »ameriški hladilnik«. Običajno se za nakup takega hladilnika odločijo kupci, ki želijo imeti na hladilniku vgrajen električni dozirnik mrzle vode in vgrajen ledomat.

Različne barve hladilnikov
Prostostoječi hladilnik je iz nujnega gospodinjskega aparata postal tudi stilski element v našem stanovanju. Vse več je ponudbe hladilnikov v različnih barvah. Klasična bela barva ostaja zelo aktualna v osnovnih izvedbah hladilnikov, pri dražjih izvedbah pa je vse več kombinacij v barvah in različnih materialih.

Najbolj trendovski so hladilniki iz nerjavečega jekla, ki so v naprednejših izvedbah izdelani iz nerjavečega jekla, ki je neobčutljiv na prste odtise. Obstajajo tudi različne barvne izvedbe hladilnikov od srebrne, modre, rdeče, beige in ostalih barv. V tem letu v ospredje prihajata bela barva v perla izvedbi in črna barva.

Delovanje na plin, namesto na elektriko

Kjer ni možnosti električne napeljave je možno namestiti hladilnik, ki deluje na plin. Zelo uporabni so za počitniške objekte, prikolice in vikende. Priklopimo ga na plinsko jeklenko. Hladilnik deluje z 10 kilogramsko jeklenko približno 20 dni do 30 dni. Plinski hladilniki lahko običajno delujejo tudi na elektriko, vendar so zaradi posebnega delovanja energetsko zelo potratni. Dobavljivi so tako v majhnih barskih izvedbah ter vse do velikosti 160 cm.

 

Priporočljive lastnosti hladilnika

Različne vrste hlajenja
Pri hladilnikih poznamo tri različne načine delovanja v hladilnem delu hladilnika

Statično hlajenje - Hladilniki uporabljajo način hlajenja brez kroženja zraka, kar pomeni, da se v hladilniku ustvarjajo različne temperaturne cone. Najhladneje je nad spodnjo polico in najtopleje zgoraj pri vratih. Te temperaturne cone je treba upoštevati pri razporeditvi živil.

Dinamično hlajenje - hladilniki so v osnovi statični, z vgrajenim dodatnim ventilatorjem v zgornjem delu hladilnika. Zrak v hladilniku kroži, zato se živila hitreje ohladijo, hkrati pa se izognemo nihanju temperature znotraj hladilnika. Praviloma so energetsko učinkovitejši.

NO FROST - Pri hladilnikih opremljeni z No Frost sistemom, v notranjosti kroži ohlajen in suh zrak, ki pobira vso vlago iz njegove notranjosti in jo pošilja izven aparata kjer izhlapi, zato aparata ni treba odtaljevati.

Podaljšajmo trajnost živil – NULTA CONA
Sveža živila je najbolje shranjevati pri čim nižji temperaturi, le malo nad 0°C tako da ne zmrznejo. Pri tej temperaturi živila ostanejo sveža občutno dalj časa, kot v običajnih hladilnikih pri temperaturi okrog 5°C. Takšnemu temperaturnemu območju, ki je malo nad 0°C pravimo nulta cona, oz. nulta cona. Sodobni hladilniki imajo v hladilnem delu vgrajen poseben predal s nulto cono, ki je primeren za shranjevanje sadja in zelenjave, svežega mesa, rib, salam, sira in ostalih mlečnih izdelkov. Raziskave so pokazale, da se trajnost in svežina živil hranjenih v nulti coni podaljša celo do 5x v primerjavi s hranjenjem v klasičnem hladilniku. Najpomembneje je, da se v živilih ohranijo vitamini in minerali, ki se npr. pri zamrzovanju hrane uničijo.

Odtaljevanje ni več potrebno – NO FROST
NO FROST je način zamrzovanja brez nabiranja ledu in ivja. Led se nabira v zamrzovalnem jedru, ki ga ne vidimo, občasno se vključijo grelci, ki ta led odtajajo in voda izhlapi v prostor. Pri odtajevanju ledu z grelcem lahko nastane pokanje ledu, kar je povsem normalno. Odtaljevanje zamrzovalnika ni več potrebno, občasno ga je potrebno očistiti.

Prikaz informacij na zaslonu - Elektronsko upravljanje
Elektronska nastavitev pomeni zelo natančno nastavitev temperature, ki jo nastavimo s pomočjo zaslona. Pomeni, da je nihanje temperature v notranjosti hladilnika in zamrzovalnika zelo nizko. Pri elektronski nastavitvi temperature so nihanja temperature nižja od 0,5°C, v primerjavi z mehansko nastavitvijo kjer je nihanje tudi več kot 2°C.

Elektronska nastavitev temperature je ponavadi v kombinaciji s številčnim zaslonom ali LED lučkami, ki prikazujejo nastavljeno temperaturo. Zaslon nam vedno prikazuje nastavljeno in dejansko temperaturo v aparatu. Običajno nam aparat z zvočnim signalom javi če v notranjosti pade temperatura ali druge napake.

Antibakterijska notranjost
Hladilni aparati z antibakterijsko notranjostjo imajo notranje obloge oplemenitene z materialom, ki
vsebuje anorgansko spojino na osnovi srebra, ki zahvaljujoč svojemu antibakterijskemu delovanju
ustvarja učinkovito zaščito pred razvojem mikroorganizmov.

Posebno vzdržljivi tečaji pri vgradnem hladilniku

Boljši vgradni hladilnik je opremljen z vrati s posebnimi tečaji. Vrata pohištva se v tem primeru pritrdi direktno na vrata hladilnika. Ob odpiranju vrat se oboja vrata odpirajo trdno skupaj. Ta sistem je mnogo boljši za vgradnjo, kot sistem vgradnje z drsniki saj se vrata sčasoma ne povesijo, zapiranje je lepše in ne potrebujemo izvrtin za drsnike.

Tak način vgradnje zahteva več natančnosti pri montaži, vendar je njegova trajnost veliko večja, poleg tega se vrata pri manjših kotih (pod 15°) sama zapirajo.

 

Varčevanje pri uporabi hladilnika

Energijski razred
Hladilnik je gospodinjski aparat, ki je stalno v pogonu, zato je pametno izbrati energetsko najučinkovitejšega. Energijski razred je podatek z energijske nalepke. Aparati so razvrščeni v razrede od A+ do G glede na porabo energije. A+ razred pomeni hladilnik z najmanjšo porabo energije in G hladilnik z najvišjo porabo energije. A+ energijski razred porabi 10% električne energije manj kot hladilnik v razredu A.

Energijski razred ni odvisen samo od absolutne porabe električne energije, ampak je odvisen od porabe električne energije glede na prostornino hladilnika in zamrzovalnika.

Pravilna postavitev v prostor
Za pravilno delovanje hladilnika je izjemno pomembna njegova namestitev oziroma temperatura okolice. Višja ko je temperatura v prostoru, višja bo poraba električne energije. Ko načrtujete razporeditev hladilnika, ga ne priporočamo postaviti v neposredno bližino štedilnika, pomivalnega stroja, radiatorja ali pečic, poskušajte pa ga namestiti tudi tako, da ne bo neposredno izpostavljen sončnim žarkom. S pravilno namestitvijo boste prihranili kar nekaj kilovatnih ur električne energije.

Pomembno je tudi prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani hladilnika. V primeru, da hladilnik ne boste namestili pravilno in odzračevanje ne bo dobro, se bo rebrasti kondenzator prekomerno segreval, kar bo povečalo porabo električne energije, prav kmalu pa se bo hladilnik tudi pokvaril.

 

Vzdrževanje hladilnika

Čiščenje hladilnika
Hladilni in zamrzovalni del je potrebno redno čistiti. Pred čiščenjem izklopite aparat. Predale iz zamrzovalnika odstranite in shranite v hladnem prostoru. Namestite posodo za ledeno kocke na hrano. Notranjost hladilnika očistite z mlačno vodo in detergentom. Pri čiščenju pazite, da voda ne pride v upravljalne gumbe ali lučke. Gumijasto tesnilo na vratih obrišite samo s čisto vodo in ga nato do suhega obrišite.

Tudi hladilnike z NO FROST sistemom je potrebno čistiti, vendar ob tem zamrzovalnika ni potrebno odtaljevati, saj se ne nabira led.

Zadnjo stran naprave občasno očistite sesalcem ali čopičem in se s tem izognite višji porabi električne energije. Čist hladilnik bo dlje časa deloval.

 

Pogoste napake pri namestitvi in uporabi hladilnika

Klimatski razredi
Klimatski razredi, ki so navedeni pri hladilnikih, opredeljujejo dovoljeno temperaturo okolja, kjer je aparat nameščen. Klimatski razredi so navedeni pri vseh hladilno zamrzovalnih napravah in označujejo pri kateri najnižji in najvišji temperaturi prostora lahko aparat uporabljate. Ko izbirate mesto, kjer bo aparat postavljen, se zavedajte, da temperatura prostora vpliva  tako na porabo energije, kot na učinkovitost delovanja aparata.

SN:      +10 do +32°C    subnormalni klimatski razred
N:        +16 do +32°C    normalni klimatski razred
ST:      +16 do +38°C    subtropski klimatski razred
T:        +16 do +43°C    tropski klimatski razred
SN-ST: +10 do +38°C    subnormalni do subtropski klimatski razred
SN-T:   +10 do +43°C    subnormalni do tropski klimatski razred

Pravilna postavitev v prostor
Za pravilno delovanje hladilnika je izjemno pomembna njegova namestitev oziroma temperatura okolice. Višja ko je temperatura v prostoru, višja bo poraba električne energije. Ko načrtujete razporeditev hladilnika, ga ne priporočamo postaviti v neposredno bližino štedilnika, pomivalnega stroja, radiatorja ali pečic, poskušajte pa ga namestiti tudi tako, da ne bo neposredno izpostavljen sončnim žarkom. S pravilno namestitvijo boste prihranili kar nekaj kilovatnih ur električne energije.

Pomembno je tudi prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani hladilnika. V primeru, da hladilnik ne boste namestili pravilno in odzračevanje ne bo dobro, se bo rebrasti kondenzator prekomerno segreval, kar bo povečalo porabo električne energije, prav kmalu pa se bo hladilnik tudi pokvaril.

Časi shranjevanja živil
Najpogostejša napaka pri zamrzovanju živil je predolgo hranjenje v hladilniku ali zamrzovalniku. S predolgim hranjenjem živil hrana izgubi koristne vsebnosti ter okus in barvo.

Navajamo priporočene čase hranjenja živil v hladilniku in zamrzovalniku.

Hladilnik:
•    Maslo: 7 dni
•    Jajca: 10 dni
•    Meso: 2 do 10 dni (odvisno od vrste)
•    Ribe: 1 dan
•    Sir: 4 dni
•    Sladice: 2 dni
•    Gotove jedi: 2 dni

Zamrzovalnik:
•    Zelenjava: 8 do 10 mesecev
•    Sadje: 10 do 12 mesecev
•    Kruh in pecivo: 3 mesece
•    Gotove jedi: 3 mesece
•    Meso: 4 do 12 mesecev (odvisno od vrste)
•    Riba: 1 do 3 mesecev

Razlike med klimatskimi napravami

Vrste klimatskih naprav
Klimatske naprave so danes zaradi segrevanja ozračja postale skoraj obvezen aparat v našem domu. Poznamo različne izvedbe klimatskih naprav, zato je pomembno, da se pred nakupom pozanimamo katera klimatska naprava bo prava za naš dom. Poznamo prenosne klimatske naprave, stenske split sisteme, okenske, kanalske, talne in še druge kompleksnejše sisteme. Za stanovanjske objekte je najprimernejša split klimatska naprava in delno tudi prenosna. Poleg funkcije hlajenja in gretja je klima postala tudi estetski dodatek našemu domu.

Prenosna /premična klimatska naprava

Prenosno klimatsko napravo lahko postavimo kamorkoli v prostor saj vsebuje vse elemente za delovanje vključno s hladilnim kompresorjem. Omejitev pri postavitvi je le cev (ponavadi premera 100mm) po kateri moramo topel zrak odvajati na prosto. Topel zrak odvajamo na prosto skozi priprto okno, zidno rešetko ali odprtino v zidu, sicer se prostor ne bo ohladil. Cev za odvajanje toplega zraka na prosto mora biti čim krajša, saj cev deluje kot grelno telo in nazaj segreva prostor.

Split klimatska naprava
Klimatska naprava ima ločen notranji del (lahko tudi več notranjih delov) in zunanjim delom, ki so med seboj povezani z napeljavo (električno napeljavo in cevmi, v katerih se pretaka hladilni plin).

V zunanji enoti se nahaja hladilni kompresor in ventilator z rešetko. Klimatska naprava toploto v prostoru odvzema in jo pošilja v zunanji del, ki se zaradi tega tudi segreva. Notranja enota hladi zrak v prostoru, danes večina modelov omogoča tudi ogrevanje prostorov.

Vse split klimatske naprave so opremljene z elektronskim upravljanjem in daljinskim upravljanjem s katerim nastavljamo moč ventilatorja in temperaturo v prostoru, v večini primerom pa tudi čas delovanja.

Klimatska naprava prostor tudi razvlažuje, zato je potrebno pri montaži zagotoviti odvod kondenzne  vode iz notranje enote.

 

Izračun moči klimatske naprave

Pri standardnih bivalnih prostorih postopamo na sledeč način:

1. Izmerimo površino prostora, ki ga želimo klimatizirati, v kvadratnih metrih m2 (dolžina x širina).

2. To površino pomnožimo z višino prostora v metrih m da dobimo prostornino-volumen prostora v kubičnih metrih m3.

3. Dobljeno število kubičnih metrov pomnožimo s številko 25 W / m3 ter tako dobimo že prvo oceno kako močno klimatsko napravo potrebujemo.
OPOMBA: Če gre za podstrešje, ki je morebiti povrhu še slabo toplotno izolirano, ali pa imamo prostor z velikimi steklenimi stenami obrnjenimi proti jugu ali jugozahodu, potem je potrebno prostornino pomnožiti s številko 35W/m3 , ali pa tudi več.

4. Tej prvi oceni moramo prišteti se moč strojev in aparatov, ki se nahajajo v prostoru, ki ga želimo klimatizirati, kajti ti aparati npr. TV ali računalniki,... tudi sproščajo v prostor določeno toplotno energijo, ki jo je treba nevtralizirati.

5. Poleg tega moramo k gornji oceni prišteti tudi po 100 W hladilne moči za vsakega človeka, ki se nahaja v prostoru.

 

Priporočljive lastnosti klimatske naprave 

Invertersko delovanje
Razlika med navadno in invertersko klimatsko napravo je v delovanju kompresorja. V INVERTER klimatski napravi se lahko vrtljaji v kompresorju poljubno spreminjajo od približno 20 do 160 % nominalnega števila vrtljajev, kar pomeni, da inverter lahko deluje v širokem razponu moči, kot mu to narekujejo trenutne potrebe. Kompresor navadne klimatske naprave lahko deluje s 100 % ali pa stoji.

Inverter klimatska naprava ima mikroračunalnik tudi v zunanji enoti s katerim natančno krmili delovanje kompresorja v vsakršnem možnem trenutku glede na dane delovne pogoje, ki pa se razlikujejo med seboj tako kot vreme. Navadna klimatska naprava nima v zunanji enoti nikakršne inteligence.

Inverter hitreje ohladi ali ogreje prostor na željeno temperaturo, ker enostavno s frekvenčnim regulatorjem zviša vrtljaje kompresorja.

Za vzdrževanje stalne temperature v že ohlajenem ali ogretem prostoru je navadno potrebna znatno manjša moč od nominalne moči klimatske naprave. Navadna klimatska naprava se zato vklaplja in izklaplja, inverter klimatska naprava pa je sposobna znižati vrtljaje kompresorja in s tem zmanjšati moč hlajenja kar zmanjšuje verjetnost prehladov in glavobolov ter tako pripomore k bolj zdravemu ohlajanju

Pri nominalni moči se inverterjev izkoristek bistveno ne razlikuje od navadne klime. Vendar je treba vedeti, da je za vzdrževanje stalne temperature v prostoru potrebna običajno občutno manjša moč, kot je najvišja moč klimatske naprave. Klima naprava naj bi zato večino časa delala s polovično, ali celo tretjinsko močjo. Prav pri takih močeh pa izkoritek inverterja znatno naraste. Inverter klimatska naprava zato varčuje z elektriko bolj kot običajna klimatska naprava.

Za inverter klimatske naprave ne predstavljajo posebnega problema nizke zimske zunanje temperature -10 °C ali celo -15 °C. Če za ogrevanje prostora uporabljamo izključno samo klimatsko napravo, potem je pomembno vedeti, kako uspešno bo gretje v najhujšem mrazu.

Varčevanje

Do sedaj sta se za učinkovitost klimatskih naprav navajali razredi od A do G in kazalniki učinkovitosti pri hlajenju (EER) in gretju (COP). Ti kazalniki so upoštevali vrednosti merjene izključno pri samo eni temperaturni merilni točki.

V začetku leta 2013 pa so stopila v veljavo nova določila in z njimi v veljavo tudi novi kazalniki sezonske učinkovitosti SEER in SCOP. Ti kazalniki imajo sedaj več točk merjenja v obdobju sezone hlajenja in gretja. Pri tem črka S v kratici pomeni sezonski. Poleg obstoječih razredov energetske učinkovitosti se je lestvica tako razširila v razrede A+, A++ in A+++. Razredi energetske učinkovitosti se bodo sčasoma razporedili od A+++ do D, kar pomeni, da bo v prihodnje odpadlo uvrščanje naprav v sedanje razrede E, F in G.

 

Novi kazalniki učinkovitosti klimatske naprave

Pri kazalniku SEER za hlajenje so bili za celotno območje Evrope prevzete merilne točke za izračun kazalnikov pri zunanji temperaturi 20, 25, 30 in 35°C. Na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja in mirovanja pri določeni merilni točki v tem srednjem klimatskem območju se nato izračuna SEER, kazalnik sezonske učinkovitosti pri hlajenju.


Lestvica razredov sezonske učinkovitosti SEER za hlajenje:

Pri kazalniku SCOP za ogrevanje ne obstaja enotni temperaturni profil za vso Evropo, osnovana je bila razdelitev evropskega ozemlja na tri temperaturna območja: toplo, srednje in hladno, z različnimi profili obremenitve.


Lestvica razredov učinkovitosti SCOP za ogrevanje:

Merilne točke za izračun kazalnikov sezonske učinkovitosti pri gretju so bile izvedene na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja, mirovanja in obdobja, ko naprava ogreva kompresor, pri zunanji temperaturi -7, 2, 7 in 12°C.

 

 

Razlike med kuhalnimi ploščami

Prednosti in slabosti kuhanja na elektriki ali plinu
Poznamo plinske in električne kuhalne plošče, obstajajo pa tudi kombinirane kuhalne plošče. Včasih so bile plinske kuhalne plošče zelo razširjene, danes pa zaradi številnih prednosti ljudje kupujejo predvsem električne kuhalne plošče. Manj kot 20% slovenskih gospodinjstev se odloči za nakup plinske kuhalne plošče.

Kuhanje s plinsko ploščo ima kar nekaj slabosti. Kuhinjski elementi se umažejo, saj se s plinom dvigajo maščobni delci, ki se sprimejo na lesene dele. Hrano je potrebno pogosteje mešati kot pri kuhanju na elektriki, da se hrana ne prižge na posodo tam kjer je plamen najmočnejši. Dodatna slabost kuhanja na plinu je ta, da moč plina nastavljamo po občutku in pogosto nastavimo premočan plamen in jed skipi. Pri električni plošči moč kuhanja nastavljamo po stopnjah, navadno od 1 do 9, ki so termostatsko regulirane in zato vzdržujejo nastavljeno temperaturo.

Različne dimenzije kuhalnih plošč

Poznamo različne dimenzije kuhalnih plošč. Lahko se odločimo za nakup plošč s samo dvemi kuhališči, najpogostejše so s štirimi, na voljo so tudi večje s 6 ali več kuhališči. V zadnjem času so na voljo kuhalne plošče z razporeditvijo kuhališč v vrsto, s tremi ali štirimi kuhališči v vrsto. Postavitev v vrsto je zelo uporabna, ker odpade nerodno dvigovanje posede na zadnje kuhališče preko prednjega, zavzamejo pa več prostora v širino. Za manjša stanovanja je na voljo steklokeramična plošča s tremi kuhališči širine 45 cm. Pod njo lahko vgradimo vgradnopečico širine 45 cm.

Vrste kuhališč
Kuhalne plošče se med seboj ločijo po vrsti energije, ki jo uporabljajo za svoje delovanje in po tehnologiji delovanja:
•    klasična električa kuhališča
•    plinska kuhališča
•    kombinacija plin + elektrika
•    steklokeramična kuhališča
•    indukcijska kuhališča

Vse plinske ali kombinirane kuhalne plošče lahko priključite na zemeljski plin ali butan plin iz jeklenke, saj ima poleg že vgrajenih plinskih šob za eno vrsto plina, priložene še plinske šobe za drugo vrsto plina. Menjavo plinskih šob naj izvede pooblaščen serviser.

Priporočljive lastnosti kuhalnih plošč

Senzorsko upravljanje
To je upravljanje z dotikom prstov na kuhalnih ploščah. To je elektronsko upravljanje kuhališč, kjer imamo na steklokeramični površini narisana mesta, kjer se jih dotaknemo, da nastavimo želeno moč gretja posameznega kuhališča.

Senzorsko upravljanje najdemo že na skoraj vseh steklokeramičnih in indukcijskih kuhalnih ploščah, redke plošče še imajo vrtljive gumbe za upravljanje. Senzorsko upravljanje najdemo tudi na najsodobnejših plinskih kuhalnih ploščah.

Hitro in varno kuhališče – indukcijsko kuhališče

Indukcijska kuhalna plošča segreje hrano v posodi najhitreje med vsemi kuhališči, pri tem pa porabi bistveno manj energije. Podatek za primerjavo: Medtem ko za segretje 2 litra vode do vrelišča na električnem kuhalniku potrebujete dobrih 9 minut, je enaka količina vode na indukcijskem kuhališču segreta v 4 minutah.

Indukcijsko kuhališče je izredno varno, saj kuhalna plošča ne deluje, če na njej ni posode. Kuhalna površine se nikdar močno ne segreje, zato se razlita vsebina ne prime na ploščo. Indukcija je sposobna prepoznati tudi vsebino v posodi. V primeru, ko vsebina posode izhlapi ali se pregreje olje v posodi, bo toplotni senzor to zaznal in indukcijska plošča ustavi delovanje. Prav ta lastnost uvršča indukcijo med najbolj varne kuhinjske pripomočke vseh časov.

Vsa posoda ni primerna za uporabo na indukciji, saj mora posoda imeti feromagnetno dno. To preverimo tako, da na dno posode namestimo magnet, če se le ta dobro prime dna posode, potem je posoda primerna za uporabo na indukciji. Pomembno je edino dovolj velik premer posode. Posode manjše od 10 cm na indukciji ne bodo delovale.
Čeprav raziskave kažejo na dovolj visoko stopnjo imunosti srčnih spodbujevalnikov ali defibrilatorjev na motnje zaradi zunanjih polj naj se imetniki pred uporabo indukcijske kuhalne plošče posvetujejo z zdravnikom.

Nastavitev izklopa
Pri kuhalnih ploščah s funkcijo »nastavitev izklopa« imamo možnost nastavitve samodejnega izklopa, tako lahko nastavimo čez koliko časa se kuhališče ugasne. Če kuhamo kosilo in smo npr. pozabili kupiti eno stvar, na kuhalni plošči pa že kuhamo jed, lahko nastavimo, da se sama ugasne npr. čez 20 min, mi pa se mirno odpravimo v trgovino brez bojazni, da bi se doma kaj zažgalo. Nekatere kuhalne plošče imajo samodejni izklop samo za eno kuhališče, nekatere pa celo za vsa kuhališče istočasno.

 

Varčevanje pri uporabi kuhalne plošče

Najbolj varčna je indukcija
Pri indukcijski kuhalni plošči se ne greje kuhalna plošča, ampak pod steklokeramično ploščo vgrajena magnetna tuljava inducira električni tok v dno posode, ki se zaradi tega segreje. Indukcijska plošča preneha delovati, ko z njene površine odstranimo posodo. Moč se v trenutku zmanjša na stopnjo pripravljenosti, kar predstavlja le minimalno porabo električne energije. To pomeni, da so indukcijske plošče zelo varčne, saj porabijo do 40 % manj energije, kot navadno plinsko kuhališče.

Napotki za varčno kuhanje
Priporočamo uporabo loncev in ponev z debelim, ravnim dnom.

Vedno izberite lonec pravilne velikosti za količino vaše hrane. Velik, pol prazen lonec porabi veliko energije.

Vedno pokrijte lonce z ustrezno pokrovko.

Če sta dno lonca in kuhalna plošča enako velika, si zagotovite najboljši prenos toplote. Pri indukcijskem kuhališču to ni pomembno, saj segrevamo direktno dno posode.

Pri nakupu loncev bodite pozorni, ker proizvajalec pogosto navede zgornji premer lonca. Ta je ponavadi večji, kot premer dna lonca.

Pravočasno preklopite nazaj na nižjo stopnjo kuhanja.

Izrabite preostalo toploto. Pri daljšem času kuhanja, lahko kuhalno ploščo izklopite 5 do 10 minut pred iztekom časa priprave.

 

Vzdrževanje kuhalne plošče

Čiščenje kuhalne plošče
Plinsko kuhalno ploščo, gorilnike in mrežo očistite z detergentom za pomivanje posode in vročo vodo.
Poskrbite da so odprtine za izhajanje plina na gorilniku čiste in niso zamešene. Del za vžig očistite z majhno, mehko krtačko. Plinski gorilniki bodo delovale le, če bodo deli za vžig čisti. Voda ne sme dospeti v notranje dele naprave. Po čiščenju posušite vse dele in preverite da so telesa in pokrovi gorilnikov pravilno nameščeni. Če so nameščeni nepravilno, boste gorilnike težko prižgali.

Za čiščenje in nego steklokeramične kuhalne plošče uporabljajte posebne čistilne izdelke za keramiko. Za vodne madeže lahko uporabite tudi limonin sok ali kis. Kuhalno ploščo čistite le ko je na dotik mrzla ali rahlo topla. Ne uporabljajte razpršila za pečice ali odstranjevalca madežev. Za trdovratno umazanijo uporabite strgalo z vgrajenim rezilom.

Indukcijske kuhalne plošče se še posebej lahko čistijo. Kuhalna plošča se le malo segreje, pa še to le neposredno pod lonci. Ostala površina ostane hladna. Tako se nič, kar pade mimo lonca, ne more prismoditi, tudi sladkor se ne more zažgati. Za čiščenje zadostuje, če površino enostavno pobrišemo s krpo.

Redna kontrola plinske napeljave
Kljub temu, da za gospodinjstva pregled plinske inštalacije ni obvezen, pa  strokovnjaki priporočajo pregled plinske inštalacije na vsake tri leta. Vsaki plinski cevi so priložena navodila, ki opisujejo način priključitve, dovoljeno segrevanje, obdobja med pregledi in življenjsko dobo. Ta navodila je potrebno dosledno upoštevati. Temeljit pregled plinskih naprav ter njihovo čiščenje ter nastavitev lahko uspešno opravi le strokovnjak.
Če uporabljate jeklenko, ob vsaki menjavi zamenjajte gumijasto tesnilo. Obvezno uporabite objemke na konceh cevi. Po priključitvi opravite preizkus tesnosti z razredčeno raztopino milnice in nikdar s plamenom. Razredčeno raztopino tekočega detergenta za pomivanje posode nanesete na ventil jeklenke in navojni spoj. Na morebitnem puščajočem mestu bodo že po nekaj sekundah začeli izhajati milni mehurčki.

 

Pogoste napake pri namestitvi kuhalne plošče

Pri vgradnji ne uporabljajte silikona
Pri vgradnji kuhalne plošče ne uporabljajte silikona za zatesnitev plošče. V tem primeru si boste le otežili delo pri morebitnem servisnem posegu ali menjavi plošče. Zadostuje vgradnja na priloženo tesnilo, ki ne prepušča razlite vsebine s plošče.

Nepravilne šobe na plinskih gorilnikih
Ob namestitvi plinske kuhalne plošče je pomembno, na kakšno vrsto plina bomo priklopili štedilnik. Vse plinske ali kombinirane štedilnike lahko priključite na zemeljski plin ali butan plin iz jeklenke, saj ima poleg že vgrajenih plinskih šob za eno vrsto plina, priložene še plinske šobe za drugo vrsto plina. Menjavo plinskih šob naj izvede pooblaščen serviser.

Nepravilna električna priključitev
Kuhalne plošče lahko priključimo na enofazni ali dvofazni priklop, odvisno od skupne priključne moči in moči varovalke na katero bomo priključili štedilnik. Pri dvofaznem priklopu dve kuhališči delujeta na eno varovalko in drugi dve kuhališči na drugo varovalko, kar razbremeni posamezno varovalko.

Zračenje kuhalne plošče 

Posebno pri indukcijskih kuhalnih ploščah je potrebno zelo paziti na primerno zračenje plošče. Indukcijske kuhalne plošče imajo na spodnji strani vgrajen ventilator, ki hladi elektroniko. Zato potrebujemo dovod svežega zraka. Pod kuhalno ploščo je lahko vgrajen predalnik, vendar mora biti pod spodnjim robom plošče približno 5 cm prostora za zračenje. V predalniku ne smemo imeti stvari, ki bi se lahko dvignile in zamašile ventilator, npr. papir. V kuhinjskem elementu mora biti v zadnji steni narejena primerna odprtina za zračenje. Natančnejša navodila prejmete poleg kuhalne plošče.

 

 

Razlike med kuhinjskimi napami

Kuhinjske nape niso samo modni dodatek v naših kuhinjah, ampak lahko s pravilno vgrajeno in uporabljano kuhinjsko napo bistveno pripomoremo k čistejši kuhinji in zraku v njej.

Vrste kuhinjskih nap
Poznamo različne izvedbe kuhinjskih nap. Vsem izvedbam kuhinjskih nap je skupno to, da imajo vgrajen motor za sesanje zraka, filtre za čiščenje zraka in osvetlitev s klasičnimi ali halogenskimi žarnicami. Po načinu montaže poznamo različne nape.

Klasična napa se montira pod kuhinjski element. V kovinskem ohišju višine okoli 15 cm se nahajajo  motor, luč in filter.

Dekorativna (kaminska) napa
Dekorativna napa se montira na steno, nad štedilnikom ali vgradno pečico. Največkrat je širine 60 ali 90 cm. Značilna je pokončna cev v sredini, v kateri je potrebo izvesti odvod zraka iz nape v zračnik. Nape z lepšim dizajnom imajo dodatek stekla, ki je lep okras kuhinji.

Izvlečno napo je potrebno namestiti v visečo omarico nad kuhališčem. Sprednji del nape se izvleče. Izvlečna napa ni tako tanka, kot je njen izvlečni del, saj se v viseči omarici nahaja škatla z motorjem, ki je precej večja od izvlečnega dela. Največkrat so širine 60cm, zelo redko širine 90 cm. Sprednji vidni del, ki se nahaja na izvlečnem delu je mogoče opremiti s senčno letvijo od pohištva, tako da se nape ne vidi, kadar napa ne deluje, oziroma je potisnjena v element.

Vgradna oz. integrirana napa
se vgradi v vnaprej pripravljeno ogrodje, ki je lahko različnih oblik. Nekatere lahko zaradi ustrezno majhne globine vgradimo direktno v spodnji del klasične viseče omarice.

Kotna napa
je je namenjena montaži v kot kuhinje. Po zunanjih merah so zelo velike, ponavadi vsaj 90 x 90 cm, 105 x 105 cm, 120 x 120 cm ali celo več.

Otočna napa
Ime otočna napa si zasluži s tem, ker se namesti na strop nad kuhinjski otok v kuhinji. Napa je z vseh štirih strani lepo obdelana, tudi osvetlitev ima na vseh štirih straneh.

Odvod zraka ali kroženje zraka
Skoraj vsako napo lahko priredimo na dva načina delovanja: odvod zraka iz prostora ali kroženje zraka. Priporočamo izvedbo z odvodom zraka, kroženje zraka se uporabi le takrat, ko odvoda zraka iz različnih razlogov ne moremo zagotoviti.

Kuhinjske nape z odvodom zraka
sesajo pare, ki so nastale pri kuhanju in jih preko maščobnega filtra potiskajo v cev, ki vodi na prosto. Maščobni filter zadrži maščobne delce, ki jih vsebuje para. Kuhinja tako ostane brez maščob, vlage in neprijetnih vonjav. Večina sodobnih nap ima vgrajene maščobne filtre iz kovine, ki jih je možno pomiti kar v pomivalnem stroju.

Kuhinjske nape s kroženjem zraka
zajamejo zrak, nasičen s paro in vonjavami, ter ga preko maščobnega in dodatnega oglenega filtra potiska prečiščenega nazaj v prostor. Ogleni filter absorbira vse neprijetne vonje, menjati pa ga je potrebno zamenjati približno enkrat letno. Slabost kroženja zraka je, da ogleni filter zmanjša učinkovitost nape, poleg tega vlaga ostane v prostoru.

 

Priporočljive lastnosti kuhinjske nape

Ustrezen pretok zraka
Pomembno je, da izberemo napo z ustrezno zmogljivostjo. Velja pravilo, da je potrebno zrak v kuhinji zamenjati vsaj 10 krat na uro. Če je kuhinja velika 16m2 pri višini stropa 2,5m, je prostor velik 40m³ (16m²x2,5m=40m³). Minimalni pretok zraka nape za tak prostor je torej 400 m³ (10 x 40m³).

Pralni kovinski filter
Kovinski filter je maščobni filter in ga ni potrebno menjati, saj ga lahko namočimo v raztopini čistila v kuhinjskem koritu ali celo pomijemo v pomivalnem stroju. Kovinski filter je nameščen skoraj v vseh kuhinjskih napah. Sestavljen je iz več plasti kovinskih tkanin. Zelo pomembno je redno čiščenje, saj lahko pride do vžiga maščobe, če se ne čisti redno.

Ogleni filter
Ogleni filter služi za odstranjevanje vonja iz zraka, kadar napa ni priključena na odvod zraka, temveč na kroženje zraka. Ogleni filter je potreben za filtriranje vonja, sicer napa nima nobenega efekta. Ogleni filter je potrebno menjati enkrat letno pri dnevni uporabi 1 uro. Kljub oglenemu filtru, ki nevtralizira vonjave, priporočamo odvod zraka iz prostora namesto kroženja zraka. V prostoru namreč še vedno ostaja vlaga.

Halogenska osvetlitev
Halogenska osvetlitev v primerjavi z navadnimi žarnicami oddaja več svetlobe, največkrat pa so zaradi svojim manjšim dimenzij nameščene na sprednji strani nape, kjer največ kuhamo na kuhalni plošči.

Nastavitev izklopa – timer
Najbolši rezultat pri uporabi nape dosežemo, če vključimo napo, ko začne kuhati in izključite napo nekaj minut po končanem kuhanju. Pri napah opremljenih z elektronskim upravljanjem lahko pri nekaterih modelih nastavimo samodejni izklop nape. Ko prenehamo s pripravo jedi, pritisnemo tipko samodejni izklop in čez določen čas (5 – 15 min odvisno od modela) se bo napa samo izključila, med tem ko uživamo v pripravljenem obroku.

Glasnost kuhinjske nape

Glasnost je odvisna tudi od montaže
Glasnost nape je odvisna od kvalitete motorja in je podana z enotami dB. Žal pri napah še ni enotnega standarda za merjenje glasnosti, zato podatki, ki jih podajajo proizvajalci med seboj niso primerljivi.

Sicer pa napa sama po sebi ni glasna, če jo vključimo brez cevi za odvod zraka. Za nizko glasnost je pomembno, da vzamemo čim večji premer odvodne cevi, saj je na večini modelov mogoče priključiti cev 100 mm, 125 mm in 150 mm. Če je mogoče vedno uporabimo največji premer cevi.

Cev mora biti gladka in ne rebričasta, tako bo napa tišja, vsekakor mora biti cev čim krajša in imeti čim manj kolen, saj dolžina cevi in kolena zelo vplivajo na glasnost nape.

 

Vzdrževanje kuhinjske nape

Čiščenje nape
Za čiščenje ohišja nape uporabite raztopino čistil v vodi ali čistilo za steklo. Ne uporabljajte grobih čistil. Površine iz nerjavečega jekla čistite sčistili za nerjaveče jeklo in čistite samo v smeri obstoječega poliranja.

Čiščenje pralnega kovinskega filtra

Kovinski filter lahko namočimo v raztopini čistila v kuhinjskem koritu ali celo pomijemo v pomivalnem stroju. Zelo pomembno je redno čiščenje, saj lahko pride do vžiga maščobe, če se ne čisti redno. Ob čiščenju filtra očistite še maščobo z dostopnih delov ohišja.

Menjava oglenega filtra

Ogleni filter je potrebno menjati enkrat letno pri dnevni uporabi 1 uro. Ogleni filter z ne vsebuje nobenih škodljivih snovi, zato ga lahko zavržemo skupaj z ostalimi gospodinjskimi odpadki.

 

Pogoste napake pri namestitvi kuhinjske nape

Višina montaže kuhinjske nape
Zelo pozorni moramo biti pri višini montaže kuhinjske nape. Napa predvsem ne sme biti montirana prenizko zaradi možnosti vžiga maščobnega filtra nape. V primeru, da uporabljamo plinsko kuhalno ploščo, mora biti najmanjša razdalja med spodnjim robom nape in kuhalno ploščo 65 cm, pri električnih kuhalnih ploščah pa minimalno 55 cm.

Kuhinjska napa s kroženjem zraka ne odvaja vlage

Zmotno je mišljenje, da je čiščenje zraka z preko oglenega filtra s kroženjem zraka enakovredno odvodu zraka. Pri kroženju zraka niso problem maščobe ali vonjave. Maščobe zadrži pralni kovinski filter, vonjave ogleni filter, težava je vlaga, ki ostaja v prostoru. Če imate možnost, svetujemo napeljati odvod zraka ven iz prostora.

Pravilna namestitev odvodne cevi

Napa sama po sebi ni glasna, če jo vključimo brez cevi za odvod zraka. Za nizko glasnost je pomembno, da vzamemo čim večji premer odvodne cevi, saj je na večini modelov mogoče priključiti cev 100 mm, 125 mm in 150 mm. Če je mogoče vedno uporabimo največji premer cevi.

Priporočamo vgraditi tudi kondenzni lovilec, ki preprečuje kondenzni vodi, da steče v motorni del nape. To je plastični lovilec vode, ki ga vgradimo med motor in odvodno cev. Kondenzna voda, ki se nabere pri kuhanju se ujame v lovilec in kasneje izhlapi v prostor.

Odvod zraka iz prostora skozi ogleni filter

Nekatere nape imajo že v osnovi vgrajen ogleni filter v motornem prostoru. Če bomo napeljali odvod zraka ven iz prostora, moramo ogleni filter odstraniti. Če tega ne storimo, nam filter nepotrebno zmanjšuje pretok zraka in napa slabše »vleče«.

Ogleni filter uporabimo le pri kroženju zraka nazaj v prostor. Namenjen je odstranjevanju vonjav.

 

 

Nasveti – Pomivalni stroj

Prednosti pred ročnim pomivanjem posode
Pomivalni stroj v primerjavi z ročnim pomivanjem prihrani električno energijo in vodo, posoda pa je pomita bolj higiensko, saj stroj pomiva pri višji temperaturi.

Prednosti pomivanja
v pomivalnem stroju v  primerjavi z ročnim pomivanjem je zelo veliko:

    * po končanem obroku posodo zložimo v stroj in kuhinja je čista,
    * posoda je pomita bolj higienično, saj stroj pomiva v povprečju s temperaturo 65  C na roke pa pomivamo pri manj ko 40  C,
    * prihranek vode, saj stroj pomije z 9 do 15 litri vode, pri pomivanju na roke porabimo vsaj 50 ali celo do 100 litrov vode,
    * manjša poraba električne energije, saj je za segrevanje manjše količine vode potrebno manj električne energije

 

Razlike med pomivalnimi stroji

Vgradni ali prostostoječi pomivalni stroj?
Najprej se morate odločiti ali potrebujete prostostoječi ali vgradni pomivalni stroj. Poglejmo, v čem se razlikujeta in kaj so prednosti enega ali drugega.
 
Prostostoječi pomivalni stroj stoji samostojno med kuhinjskimi elementi, lahko pa odstranimo zgornjo ploščo in ga namestimo pod kuhinjski pult. To še ne pomeni, da je stroj vgradni, saj vrata stroja ostanejo v osnovni barvi, ponavadi beli ali srebrni in jih ni možno zamenjati z dekorativnimi vrati. Prednost prostostoječega stroja je preprosta vgradnja v obstoječo kuhinjo.
 
Vgradni pomivalni stroji so namenjeni za vgradnjo pod delovni pult, saj pri nakupu niso opremljeni z delovno ploščo. Na vrata pomivalnega stroja se namesti dekorativna lesena vrata kuhinjskega pohištva.
 
Pomivalni stroji se dobijo v širini 45 cm in 60 cm, dobijo se tudi namizne izvedbe, ki so namenjene vikendom in pisarnam.
 
Načini vgradnje pomivalnih strojev
Vgradni pomivalni stroji imajo lahko vidno upravljalno ploščo. Upravljalna plošča se navadno estetsko ujema z izgledom vgradne pečice in hladilnika. Prednost vgradnih pomivalnih strojev je, da jih lahko zelo estetsko vklopimo v sodobno kuhinjo.

Popolnoma vgradni
oz. integrirani pomivalni stroji so popolnoma vgrajeni v kuhinjsko pohištvo in so očem skriti. Značilnost popolnoma vgradnih pomivalnih strojev je, da se upravljalna plošča nahaja na zgornjem robu vrat, tako da pomivalnega stroja po vgradnji v kuhinjo ni videti. Na vrata se namestijo enaka vrata in enak ročaj kot na preostale kuhinjske elemente. Na upravljalni plošči pomivalnega stroja se nahajajo tipke za izbiro programa pomivanja, stikalo za vklop in pri boljših izvedbah številčni ali tekstovni zaslon.

 

Priporočljive lastnosti pomivalnega stroja

Samodejno zaznavanje umazanosti posode – AVTO PROGRAM
Nekateri stroji imajo vgrajen avtomatski program, ki prepozna količino in umazanost posode in tako prilagodijo program glede na umazanost in količino posodo.

Osnova za delovanje avtomatskega programa je AQUA SENSOR, ki meri umazanost vode (posledično to pomeni umazanost posode) in senzor na črpalki, ki zaznava koliko posode je stroju (več kot je posode, več vode se obdrži na posodi in manj jo je v črpalki). Avtomatski program prilagodi temperaturo pomivanja, čas pomivanja in količino potrebne vode za pomivanje.

Prikaz informacij na zaslonu

Vse več strojev je opremljenih z zaslonom, ki nam v osnovi prikazuje preostali čas pranja in omogoča nastavitev zamika vklopa. Ločimo številčni in tekstovni zaslon. Številčni zaslon je ponavadi rdeče ali zelene barve, na katerem se izpisuje preostali čas pranja brez dodatnih tekstov. Tekstovni zaslon je ponavadi večji, na njem pa se v obliki teksta izpisujejo različni podatki (razlage) in simboli, kar zelo poenostavi upravljanje stroja.

Indikacija delovanja – INFO LUČKA

Popolnoma vgradni pomivalni stroj ima upravljalno ploščo na zgornji strani vrat, in ni vidna ko je stroj zaprt. Pri strojih z vgrajeno INFO LUČKO na tla pred stroj sveti lučka, ki je vidna vse dokler stroj pomiva, po končanem pomivanju ugasne.

Varovanje dotočne cevi proti izlitju vode
Po nekaj letih uporabe se lahko zgodi, da cev za dotok vode v stroj preperi ali se drugače poškoduje in voda steče na tla. Temu se lahko izognemo z nakupom stroja z vgrajeno posebno dvojno dotočno cevjo. Na začetku cevi je vgrajeno varovalo, ki v primeru poškodbe dovodne cevi mehansko zapre dovod vode in prepreči poplavo. V primeru, da se varovalo enkrat sproži, cev ni več uporabna in je potrebno kupiti novo. Dvojno dotočno cev proti izlitju vode je možno kupiti tudi naknadno in jo vgraditi na katerikoli pralni, pralno sušilni ali pomivalni stroj.

Popolno varovanje stroja proti izlitju vode – AQUA STOP

Če stroj uporabljate v prostorih kjer je položen parket ali drugo občutljivo talno oblogo, je popolno varovanje pred izlivom vode zelo dobrodošlo. AQUA STOP je popolno varovanje stroja proti izlitju vode. Ne gre le za varovanje dotočne cevi, ampak zazna vsakršno morebitno iztekanje vode iz stroja. Dovodna cev je dvojna, tako da v primeru poka notranje cevi ne pride do poplave. Poleg dvojen dovodne cevi je stroj z AQUA STOP-om na spodnji strani zaprt in v primeru izlitja vode ta steče na dno stroja. Senzor na dnu stroja zazna vodo in električni ventil zapre dotok vode na dotočni cevi, hkrati pa se iz stroja izčrpa vsa voda.

Proizvajalca BOSCH in SIEMENS na delovanje AQUA STOP-a nudita celo doživljenjsko garancijo proti izlitju. Ob morebitnem izlitju vode iz stroja proizvajalec povrne vse stroške sanacije zaradi izlitja.

Nastavljiva zgornja košara
Nekateri modeli pomivalnih strojev imajo po višini nastavljivo zgornjo košaro, ki omogoča pomivanje različno velikih posod v zgornji in spodnji košari. Če zgornjo košaro namestimo nižje, potem lahko zgoraj pomivamo višje posode in spodaj nekoliko nižje, če pa zgornjo košaro namestimo v zgornji položaj, potem lahko zgoraj pomivamo manjše posode in skodelice, spodaj pa zelo velike posode.
Novejše izvedbe strojev omogočajo dvigovanje in spuščanje košare, tudi če je le ta napolnjena s posodo, saj košare ni potrebno odstraniti in ponovno vstaviti, temveč višino prilagodimo višino s posebnim mehanizmom.

Tretja pršilna roka
Vsi pomivalni stroji imajo pod zgornjo in pod spodnjo košaro vgrajeni vrteči vetrnici, ki pršita vodo po posodi s spodnje strani. Nekateri pomivalni stroji imajo na zgornji strani stoja vgrajeno dodatno tretjo pršilno roko, ki je dodaten dotok vode z zgornje strani. Zagotavlja boljše namakanje in izpiranje posode. Tretja pršilna roka je lahko v obliki vetrnice ali razpršilne šobe.

Tiho delovanje
Glasnost stroja je podatek z energijske nalepke. Z energijsko nalepko so uvedli standard, kjer morajo biti vse glasnosti izmerjene po enakih merilih, ki mora imeti enoto db (re 1 pW) in ne samo dB. Priporočamo nakup stroja z glasnostjo pod 50dB (re 1 pW). Najtišji pomivalni stroji na trgu imajo glasnost 40dB (re 1 pW).

 

Varčevanje pri pomivanju posode

Energijska nalepka
Energijski razred je podatek z energijske nalepke, ki nam pove kako varčen je pomivalni stroj z vodo in elektriko. Vsi stroji so razdeljeni v energijske razrede od A do G, od tega A pomeni stroj z najmanjšo porabo energije in G stroj z najvišjo porabo energije. Sodobni pomivalni stroji so praviloma vsi v A energijskem razredu. Najvarčnejši pomivalni stroji porabijo za eno pomivanje le 10 litrov vode in 0,8kWh električne energije.

Tudi glede na učinek pomivanja stroje delimo v razrede od A do G. V razredu A se nahajajo aparati, ki so pri pomivanju dosegli najboljše rezultate. Podobno je tudi pri razredu sušenju. V razred A se uvrščajo stroji, ki so pri odstranjevanju pare iz notranjosti stroja najuspešnejši.

Optimalna poraba vode in elektrike pri AVTO programu
Nekateri stroji imajo vgrajen avtomatski program, ki prepozna količino in umazanost posode in tako prilagodijo program glede na umazanost in količino posodo. S tem varčujemo z energijo, saj manj umazana posoda pomeni manjšo porabo vode in elektrike.

Osnova za delovanje avtomatskega programa je AQUA SENSOR, ki meri umazanost vode (posledično to pomeni umazanost posode) in senzor na črpalki, ki zaznava koliko posode je stroju (več kot je posode, več vode se obdrži na posodi in manj jo je v črpalki). Avtomatski program prilagodi temperaturo pomivanja, čas pomivanja in količino potrebne vode za pomivanje.

Napotki za varčno pomivanje posode
S pravilnim ravnanjem in ob upoštevanju navodil proizvajalca lahko še dodatno privarčujemo vodo in tudi električno energijo. Predvsem se držite naslednjih napotkov:

•    Posode pred zlaganje v pomivalni stroj ni potrebno izpirati, tako bomo privarčevali z vodo
•    Posodo zlagajmo v stroj po navodilih proizvajalca. Posode vedno obračamo tako, da se v njih ne more nabirati voda, saj bodo rezultati pomivanja pri takem načinu veliko slabši, po nepotrebnem pa se bo povečala tudi poraba vode
•    Najracionalnejše je, da stroj vedno napolnimo do konca.

 

Vzdrževanje pomivalnega stroja

Dodajanje soli in sredstva za izplakovanje
Voda v Sloveniji je zelo trda, zato stroj pri svojem delovanju potrebuje sol za mehčanje vode, sicer bi se po končanem pomivanju na posodi poznali sledovi vodnih kapljic. Če soli za mehčanje  vode zmanjka, pri nekaterih modelih na upravljalni plošči zasveti indikacija Premalo soli. S pomivanjem lahko nadaljujemo, vendar moramo v kratkem dodati sol za mehčanje vode.
Sol za mehčanje vode je posebna sol in ni enaka kuhinjski soli, zato stroja ne smemo polniti s kuhinjsko soljo. Sol med procesom pomivanja ne pride v stik s posodo, saj je namenjena samo za čiščenje naprave za mehčanje vode, tako da sol očisti napravo za mehčanje in gre direktno v odtok.

Vsak pomivalni stroj potrebuje sredstvo za izplakovanje, ki omogoča, da se posoda v pomivalnem stroju posuši in se na posodi ne pojavljajo lise. Če sredstva za izpalkovanje zmanjka, pri nekaterih modelih na upravljalni plošči zasveti indikacija Premalo sredstva za izplakovanje. S pomivanjem lahko nadaljujemo, vendar moramo v kratkem dodati sredstvo.

Čiščenje ohišja stroja
Potrebno je redno čiščenje zunanjih delov stroja z navlaženo krpo, voda in malo detergenta zadostujeta. Ne uporabljajte gobic z grobo površino ali abrazivnih sredstev, da ne opraskate površine.

Čiščenje notranjosti stroja

Preverite notranjost stroja glede maščob in apnenca. Če so v stroju kakšne usedline, potem pomivalni prostor napolnite s čistilom. Stroj brez posode zaženite v programu z najvišjo temperaturo. Za čiščenje aparata uporabljajte samo čistila, primerna za čiščenje pomivalnih strojev.

Redno z vlažno krpo obrišite tesnilo vrat, da odstranite usedline.

Na dnu stroja je vgrajen filter, ki varuje črpalko za vodo pred večjo umazanijo v vodi, ki se umaže s pomivanjem posode. Ta umazanija lahko filter včasih zamaši. Po vsakem pomivanju preverite usedlino ostankov v mreži. Po potrebi odstranite filter in ga očistite pod tekočo vodo.

Za čiščenje vašega pomivalnega stroja nikoli ne uporabljajte čistilnikov na paro.

Čiščenje pršilnih vetrnic
Apnenec in umazanija iz vode za pomivanje posode lahko zamašijo šobe in uležajenje vrtilnih vetrnic. Občasno preglejte izstopne šobe vetrnic ali so zamašene. Po potrebi odstranite vetrnice iz stroja in jih očistite pod tekočo vodo.

 

Pogoste napake pri namestitvi pomivalnega stroja

Vsak pomivalni stroj je zaradi neoporečnega delovanje temeljito pregledan in preizkušen. Zato so v vsakem novem pomivalnem stroju ostali majhni vodni madeži in vlaga v notranjosti. Iz stroja lahko med transportom izteče celo malo vode. Vodni madeži bodo izginili po prvem pomivanju.

Priprava električne inštalacije
Najpogostejša napaka pri pripravi inštalacije je postavitev električnega priključka. Električni priključek se ne sme nahajati neposredno za pomivalnim strojem, ampak v neposredni bližini levo ali desno od mesta postavitev stroja. Tudi po vgraditvi stroja mora biti električna vtičnica prosto dostopna. Pomivalni stroj je globok okrog 57cm in za njim ni prostora za priključke.

Priprava vodovodne inštalacije

Pazite, da dovodna in odtočna cev za vodo nista prepognjeni, stisnjeni ali zviti in da zapiralo v odvodu ne moti odtekanja odpadne vode. Za pravilno delovanje je pomemben je ustrezen pritisk vode. Pritisk mora biti minimalno 0,5 bar (0,05 MPa), maksimalno pa 10 bar (1 MPa). Pri večjem pritisku vode je potrebno na dovodu vgraditi redukcijski ventil.

Razlike med pralnimi stroji

Polnjenje perila s sprednje ali zgornje strani

Pralni stroji imajo lahko sprednje ali zgornje polnjenje perila in so v svojem delovanju povsem enakovredni, vendar pa boste na trgu našli veliko več strojev s sprednjim polnjenjem. Stroj z zgornjim polnjenjem je ponavadi edina rešitev, ko je v kopalnici malo prostora in je v njej lažje namestiti pralni stroj z zgornjim polnjenjem, saj so ti stroji široki le 40 ali 45 cm, v primerjavi s 60 cm kolikor so široki stroji s sprednjim polnjenjem.

Prednosti stroja z zgornjim polnjenjem v primerjavi s klasičnim strojem s sprednjim polnjenjem:
    * enaka zmogljivost pranja v manjši dimenziji
    * boljši stroji so na kolesih. Po potrebi ga lahko umaknemo in očistimo tla
    * težave z gumo na vratih odpadejo, saj stroj ne potrebuje tesnilne gume, ker se polni z vrha
    * med pranjem lahko naknadno vstavimo perilo, tudi ko je stroj že natočil vodo
    * lažje vstavljanje in jemanje perila iz stroja
    * vrata pralnega stroja se ne segrejejo, zato se otroci ne spečejo

Slabosti stroja z zgornjim polnjenjem:
    * na stroj z zgornjim polnjenjem ne moremo nič postaviti
    * med pranjem ne vidimo v boben
    * boben se pri slabših modelih po koncu pranja ne ustavi na mestu odprtine in je potrebno boben na roke zavrteti do vratc. Boljši stroji imajo funkcijo »pozicioniranje bobna«, ki zagotavlja, da se po končanem pranju boben vedno ustavi na pravem mestu za jemanje perila iz stroja.

Zmogljivost pranja
Vsak stroj ima na energijski nalepki navedeno zmogljivost pranja, ki nam pove koliko perila je stroj sposoben oprati v navedenem energijskem razredu. Zmogljivost pranja pri standardni velikost stroja (60cmx60cmx85cm) znaša od 5kg do 9kg. Predlagamo, da izberete pralni stroj s čim večjo zmogljivostjo pranja, kar pride zelo prav pri pranju posteljnine. V velikem stroju lahko brez težav operete tudi majhne količine perila, saj ima vse več strojev vgrajeno funkcijo Fuzzy logic, ki poskrbi, da se glede na količino perila prilagodi čas pranja, ter poraba vode in elektrike. Obstajajo tudi dimenzijsko zelo majhni stroji z zmogljivostjo pranja 3,5 kg, in tudi dimenzijsko večji z zmogljivostjo pranja do 10kg.

Različne dimenzije pralnih strojev
Večinoma imamo doma pralne stroje s sprednjim polnjenjem, ki so široki 60cm, globoki od 54cm do 60cm in visoki 85 cm. V primeru prostorske stiske lahko izberemo pralni stroj z manjšo globino, npr. 33cm ali 40cm, ki kljub majhnim dimenzijam zmorejo oprati spodobno količino perila. Obstajajo še pralni stroji z zgornjim polnjenjem, ki so enake višine in globine od klasičnih, vendar zaradi drugačne postavitve bobna široki le 40cm ali 45cm.

Vgradni pralni stroji
Na trgu se pojavljajo tudi vgradni pralni stroji, ki jih namestimo pod pult in jim na sprednjo stran pritrdimo okrasna vrata pohištva. Tudi večino klasičnih pralnih strojev s sprednjim polnjenjem je mogoče vgraditi pod delovni pult, če snamemo zgornjo delovno ploščo. Višina je prilagojena delovnemu pultu 85 cm. Če zgornjo ploščo snamemo, lahko pralni stroj potisnemo pod pult v kuhinji.

 

Priporočljive lastnosti pralnega stroja

Vrtljaji ožemanja

Podatek o številu vrtljajev ožemanja nam pove, s kakšno hitrostjo se obrača boben po končanem pranju. Število vrtljajev ožemanja je  med 600 in 2000 vrt/min. Višji kot so vrtljaji, bolj je perilo suho (oz manj vlage je ostalo v perilu) in  manj časa se bo perilo sušilo.

Najcenejši modeli imajo med 600 in 800 vrtljaji, srednji cenovni razred med 800 in 1200 in višji cenovni razred od 1400 do 2000 vrtljajev. Najprimernejše število vrtljajev je med 1000 in 1200 vrtljajev v minuti. Za sušenje perila v sušilnem stroju moramo predhodno ožeti perilo na vsaj 800 vrt/min, priporočljivo pa je 1000 ali 1200 vrt/min, saj bo tako perilo v sušilnem stroju hitreje posušeno in porabili bomo manj električne energije.

Prikaz informacij na zaslonu

Vse več strojev je opremljenih z zaslonom, ki nam v osnovi prikazuje preostali čas pranja in omogoča nastavitev zamika vklopa. Ločimo številčni in tekstovni zaslon. Številčni zaslon je ponavadi rdeče ali zelene barve, na katerem se izpisuje preostali čas pranja brez dodatnih tekstov. Tekstovni zaslon je ponavadi večji, na njem pa se v obliki teksta izpisujejo različni podatki (razlage) in simboli, kar zelo poenostavi upravljanje stroja.

Varovanje dotočne cevi proti izlitju vode

Po nekaj letih uporabe se lahko zgodi, da cev za dotok vode v stroj preperi ali se drugače poškoduje in voda steče na tla. Temu se lahko izognemo z nakupom stroja z vgrajeno posebno dvojno dotočno cevjo. Na začetku cevi je vgrajeno varovalo, ki v primeru poškodbe dovodne cevi mehansko zapre dovod vode in prepreči poplavo. V primeru, da se varovalo enkrat sproži, cev ni več uporabna in je potrebno kupiti novo. Dvojno dotočno cev proti izlitju vode je možno kupiti posebej in jo vgraditi na katerikoli pralni, pralno sušilni ali pomivalni stroj.

Popolno varovanje stroja proti izlitju vode – AQUA STOP

Če stroj uporabljate v prostorih kjer ni talnega odtoka vode ali imate na tleh celo položen parket, je popolno varovanje pred izlivom vode zelo dobrodošlo. AQUA STOP je popolno varovanje stroja proti izlitju vode. Ne gre le za varovanje dotočne cevi, ampak zazna vsakršno morebitno iztekanje vode iz stroja, tudi puščanje kadi ali pri tesnilu na vratih. Dovodna cev je dvojna, tako da v primeru poka notranje cevi ne pride do poplave. Stroj z AQUA STOP-om je na spodnji strani zaprt in v primeru izlitja vode ta steče na dno stroja. Senzor na dnu stroja zazna vodo in električni ventil zapre dotok vode na dotočni cevi, hkrati pa se iz stroja izčrpa vsa voda.

Proizvajalca BOSCH in SIEMENS na delovanje AQUA STOP-a nudita celo doživljenjsko grancijo proti izlitju. Ob morebitnem izlitju vode iz stroja proizvajalec povrne vse stroške sanacije zaradi izlitja.

Invertni elektromotor za tiho delovanje

Nekateri stroji imajo vgrajen poseben tih invertni elektromotor. Gre za poseben motor, ki za delovanje ne potrebuje električnih krtačk in zato motor pri ožemanju ne »žvižga«. Invertni elektromotor ima poleg nižje glasnosti tudi daljšo življenjsko dobo.

Boben za nežno pranje perila

Nekateri proizvajalci pralnih strojev ponujajo v boljših modelih posebno nežne bobne za pranje perila. Zaradi posebne strukture bobna, se med bobnom in perilom ustvari vodni film, po katerem perilo nežno drsi. Posebna oblika bobna zagotavlja blago nego perila.

 

Varčevanje pri pranju perila

Energijski razred
Energijski razred je podatek z energijske nalepke, ki in nam pove v katerem energijskem razredu se nahaja pralni stroj. Stroji so razdeljeni v energijske razrede od A do G, pri čemer A pomeni stroj z najmanjšo porabo energije in G stroj z najvišjo porabo energije. Obstajajo že pralni stroji v A++ razredu, ki je boljši od A razreda, vendar še ni uradnih kriterijev za A+ in A++ energijski razred. Zato A+ in A++ energijska razreda nista prikazana na energijski nalepki. Sicer pa vsak + pomeni 10% nižjo porabo od deklariranega razreda A. Dva plusa A++ torej pomeni 20% nižjo porabo od energijskega razreda A.

Učinkovitost ožemanja

Učinkovitost ožemanja je podatek na energijski nalepki. Glede na število obratov ožemanja, se pralni stroj uvrsti v razred ožemanja od A do G. A razred pomeni najboljše ožemanje, G najslabše. Pri učinkovitosti ožemanja B ostane v perilu še 50% vlage. Priporočamo nakup pralnega stroja med 1200 in 1400 vrtljaji na minuto.

Poraba vode in elektrike se prilagodi količini in vrsti perila – Fuzzy logic
Skoraj vsi stroji imajo vgrajeno prilagajanje porabe vode glede na količino perila, vendar to še ni Fuzzy logic. Fuzzy logic pomeni, da se poleg porabe vode prilagaja tudi čas pranja, izpiranja in ožemanja. Skupni čas pranja je zaradi prilagajanja vedno različen. To v praksi pomeni, da tudi je tudi v majhnem gospodinjstvu primerno kupiti pralni stroj z večjo zmogljivostjo pranja, npr. 7 ali 8 kg, saj to včasih pride zelo prav za pranje posteljnine. Če pa peremo manjšo količino perila, stroj pere manj časa in porabi ustrezno manj vode in elektrike.

 

Vzdrževanje pralnega stroja

Čiščenje ohišja stroja
Ohišje pralnega stroja brišite z mehko vlažno krpo. Ne uporabljajte agresivnih čistilnih sredstev ali razredčil. Takoj očistite ostanke sredstva za pranje in čiščenje.

Čiščenje predala za detergent
Ko so v predalu ostanki sredstva za pranje in mehčalca, izvlecite predal za detergent in ga očistite z vodo ter ga posušite. Predal za sredstvo za pranje perila pustite odprt, da se bodo ostanki vode posušili.

Čiščenje bobna za pranje
Če se v bobnu pojavijo madeži od rje, za čiščenje uporabite sredstva za čiščenje brez klora. Ne uporabljajte jeklene mreže. Po vsakem pranju pustite vrata stroja odprta, da se boben lahko posuši.

Čiščenje filtra
Občasno je potrebno očistiti filter na dnu stroja, kjer se lahko naberejo tujki in ovirajo pretok vode. Ne pozabite tudi na občasno čiščenje filtra oz. mrežice na dovodni cevi.

Pogoste napake pri namestitvi pralnega stroja

Odstranitev transportnih varoval
Vsak stroj je v tovarni opremljen s transportnimi varovali, ki poskrbijo za varen transport pralnega stroja. Varovala držijo boben in kad v sredinskem položaju, zato ni nevarnosti, da bi kad trčila v ohišje stroja in ga poškodovala. Pred prvo uporabo morate popolnoma odstraniti transportna varovala in jih shraniti za morebitni kasnejši prevoz.

Namestitev v vodoravno lego
Glasen hrup med delovanjem, tresljaji in premikanje med delovanjem so lahko posledice nepravilne lege. Z nastavljanjem višine nog je potrebno stroj uravnati z vodno tehtnico in nato položaj nog fiksirati s kontramatico.

Namestitev odvodne cevi

Pri namestitvi odvodne cevi je potrebno paziti, da ni montirana previsoko. Maksimalna višina je za vsak model pralnega stroja navedena v navodilih za uporabo. Navadno je ne smemo namestiti višje od 100cm. Če je odtok speljan v umivalnik, je potrebno paziti, da voda dovolj hitro odteka. Konec cevi ne sme biti potopljen v izčrpani vodi zaradi nevarnosti, da bi voda vdrla nazaj v stroj.

 

 

Ali je pralno sušilni stroj dobra izbira?

Nakup svetujemo le v primeru prostorske stiske
Pralno sušilni stroji so energetsko zelo potratni in pri sušenju slabo učinkujejo na perilo. V začetku je to sicer nekoliko cenejši nakup, z leti pa postane veliko dražji.

Pralno-sušilni stroj je v osnovi pralni stroj z dodanim sušilnim delom, ki ni namenjen vsakodnevnemu sušenju, temveč občasnemu sušenju. Boben v sušilnem stroju je bistveno večji in nežnejši za perilo, kot boben v pralno sušilnem stroju.

Zmogljivost pranja je ponavadi med 5 in 7 kg perila, zmogljivost sušenja je običajno malo nižja, torej med 3 in 5 kg perila.

Pri sušenju perila pralno-sušilni stroj potrebuje dotok sveže vode, zato pralno sušilni stroj porabi več vode za sušenje 5 kg perila kot za pranje 5 kg perila, hkrati pa grobo deluje na perilo, saj je boben poln luknjic. Za sušenje polovične količine perila porabi več električne energije kot samostojen sušilni stroj za sušenje celotne količine perila, ki pri je tem še bolj nežen s perilom, ki ga skoraj ni potrebno likati. Perilo sušeno s pralno sušilnim strojem je bistveno bolj zmečkano.

Pralno sušilni stroj priporočamo le tam, kjer zaradi prostorske stiske ni mogoče imeti ločeno pralnega in sušilnega stroja, ali če boste sušili le občasno. Razmislite tudi o postavitvi sušilnega stroja na pralni stroj.

Polnjenje perila s sprednje ali zgornje strani

Pralno sušilni stroji imajo lahko sprednje ali zgornje polnjenje perila in so v svojem delovanju povsem enakovredni, vendar pa boste na trgu našli veliko več strojev s sprednjim polnjenjem. Stroj z zgornjim polnjenjem je ponavadi edina rešitev, ko je v kopalnici malo prostora in je v njej lažje namestiti pralno sušilni stroj z zgornjim polnjenjem, saj so ti stroji široki le 45 cm, v primerjavi s 60 cm kolikor so široki stroji s sprednjim polnjenjem.

Prednosti stroja z zgornjim polnjenjem v primerjavi s klasičnim strojem s sprednjim polnjenjem:
    * boljši stroji so na kolesih. Po potrebi ga lahko umaknemo in očistimo tla
    * težave z gumo na vratih odpadejo, saj stroj ne potrebuje tesnilne gume, ker se polni z vrha
    * med pranjem lahko naknadno vstavimo perilo, tudi ko je stroj že natočil vodo
    * lažje vstavljanje in jemanje perila iz stroja
    * vrata pralnega stroja se ne segrejejo, zato se otroci ne spečejo

Slabosti stroja z zgornjim polnjenjem:
    * na stroj z zgornjim polnjenjem ne moremo nič postaviti
    * med pranjem ne vidimo v boben

Zmogljivost pranja in sušenja

Vsak stroj ima na energijski nalepki navedeno zmogljivost pranja, ki nam pove koliko perila je stroj sposoben oprati v navedenem energijskem razredu. Poleg tega je navedena tudi zmogljivost sušenja v kilogramih, ki je običajno nekoliko nižja od zmogljivosti pranja.

Zmogljivost pranja pri standardni velikost stroja (60cmx60cmx85cm) znaša od 5kg do 9kg, zmogljivost sušenja je običajno malo nižja, torej med 3 in 5 kg perila.

Različne dimenzije pralno sušilnih strojev

Najpogostejši so pralno sušilni stroji s sprednjim polnjenjem, ki so široki 60cm, globoki od 54cm do 60cm in visoki 85 cm. V primeru prostorske stiske lahko izberemo pralno sušilni stroj z manjšo globino 44cm, ki kljub majhnim dimenzijam zmorejo oprati in posušiti spodobno količino perila. Obstajajo še pralni stroji z zgornjim polnjenjem, ki so enake višine in globine kot klasični stroji, vendar zaradi drugačne postavitve bobna široki le 45cm.

 

Priporočljive lastnosti pralno sušilnega stroja

Vrtljaji ožemanja
Podatek o številu vrtljajev ožemanja nam pove, s kakšno hitrostjo se obrača boben po končanem pranju. Število vrtljajev ožemanja je  med 1000 in 1600 vrt/min. Višji kot so vrtljaji, bolj je perilo suho (oz manj vlage je ostalo v perilu) in manj časa se bo perilo sušilo. Najpogostejši število obratov je 1200 vrtljajev v minuti.

Natančno senzorsko sušenje

Poznamo dva načina sušenja, časovno in senzorsko sušenje perila. Pri osnovnih pralno sušilnih strojih, ki imajo časovno sušenje, je potrebno nastaviti čas sušenja perila, ker je zelo nepraktično, saj perilo lahko preveč posušimo in je zato zmečkano, ko ga vzamemo ven iz stroja.

Boljši in natančnejši način sušenja je senzorsko sušenje. To pomeni, da s programskimi tipkami ali vrtljivim gumbom izberemo samodejni program, s katerim določimo, do katere stopnje želimo posušiti perilo. Izbiramo lahko med programi; suho za likanje, suho za v omaro in zelo suho. Pralno sušilni stroj med delovanjem stalno meri vlažnost perila in prekine sušenje, ko perilo doseže nastavljeno stopnjo vlažnosti. Pri sušenju je pomembno, da perilo ostane rahlo vlažno, nato damo perilo na zrak, kjer se do konca posuši in ga zato ni potrebno likati.

Prikaz informacij na zaslonu

Vse več strojev je opremljenih z zaslonom, ki nam v osnovi prikazuje preostali čas pranja in omogoča nastavitev zamika vklopa. Ločimo številčni in tekstovni zaslon. Številčni zaslon je ponavadi rdeče ali zelene barve, na katerem se izpisuje preostali čas pranja brez dodatnih tekstov. Tekstovni zaslon je ponavadi večji, na njem pa se v obliki teksta izpisujejo različni podatki (razlage) in simboli, kar zelo poenostavi upravljanje stroja.

Invertni elektromotor za tiho delovanje
Nekateri stroji imajo vgrajen poseben tih invertni elektromotor. Gre za poseben motor, ki za delovanje ne potrebuje električnih krtačk in zato motor pri ožemanju ne »žvižga«. Invertni elektromotor ima poleg nižje glasnosti tudi daljšo življenjsko dobo.

Boben za nežno pranje perila

Nekateri proizvajalci pralnih strojev ponujajo v boljših modelih posebno nežne bobne za pranje perila. Zaradi posebne strukture bobna, se med bobnom in perilom ustvari vodni film, po katerem perilo nežno drsi. Posebna oblika bobna zagotavlja blago nego perila.

 

Varčevanje pri pranju in sušenju perila

Energijski razred
Energijski razred je podatek z energijske nalepke, ki in nam pove v katerem energijskem razredu se nahaja pralno sušilni stroj. Stroji so razdeljeni v energijske razrede od A do G, pri čemer A pomeni stroj z najmanjšo porabo energije in G stroj z najvišjo porabo energije. Če gledamo porabo samo pri pranju, so vsi stroji v A energijskem razredu, pri ciklu pranje+sušenje pa so pralno sušilni stroji večinoma v B razredu, le nekaj izjem je v A razredu.
 
Pralno sušilni stroji so energetsko potratni pri sušenju perila, saj za sušenje porabijo približno enako količino vode, kot za pranje. Hladno vodo namreč pri sušenju uporabljajo za kondenziranje pare, ki nastane pri sušenju perila

Učinkovitost ožemanja
Učinkovitost ožemanja je podatek na energijski nalepki. Glede na število obratov ožemanja, se pralno sušilni stroj uvrsti v razred ožemanja od A do G. A razred pomeni najboljše ožemanje, G najslabše. Pri učinkovitosti ožemanja B ostane v perilu še 50% vlage. Priporočamo nakup pralno sušilnega stroja med 1200 in 1400 vrtljaji na minuto.

Poraba vode in elektrike se prilagodi količini in vrsti perila – Fuzzy logic
Skoraj vsi stroji imajo vgrajeno prilagajanje porabe vode glede na količino perila, vendar to še ni Fuzzy logic. Fuzzy logic pomeni, da se poleg porabe vode prilagaja tudi čas pranja, izpiranja in ožemanja. Skupni čas pranja in sušenja je zaradi prilagajanja vedno različen. To v praksi pomeni, da tudi je tudi v majhnem gospodinjstvu primerno kupiti pralni stroj z večjo zmogljivostjo pranja, npr. 7kg, saj to včasih pride zelo prav za pranje posteljnine. Če peremo manjšo količino perila, stroj pere manj časa in porabi ustrezno manj vode in elektrike.

 

Vzdrževanje pralno sušilnega stroja

Čiščenje ohišja stroja
Ohišje pralno sušilnega stroja brišite z mehko vlažno krpo. Ne uporabljajte agresivnih čistilnih sredstev ali razredčil. Takoj očistite ostanke sredstva za pranje in čiščenje.

Čiščenje predala za detergent
Ko so v predalu ostanki sredstva za pranje in mehčalca, izvlecite predal za detergent in ga očistite z vodo ter ga posušite. Predal za sredstvo za pranje perila pustite odprt, da se bodo ostanki vode posušili.
 
Čiščenje bobna za pranje
Če se v bobnu pojavijo madeži od rje, za čiščenje uporabite sredstva za čiščenje brez klora. Ne uporabljajte jeklene mreže. Po vsakem pranju pustite vrata stroja odprta, da se boben lahko posuši.

Čiščenje filtra
Občasno je potrebno očistiti filter na dnu stroja, kjer se lahko naberejo tujki in ovirajo pretok vode. Ne pozabite tudi na občasno čiščenje filtra oz. mrežice na dovodni cevi.

Pogoste napake pri namestitvi pralno sušilnega stroja

Pralno sušilni stroj ne potrebuje odvoda za paro
Priklop pralno sušilnega stroja je popolnoma enak pralnemu stroju. Potrebujemo priklop na dovod vode in odtok vode. Para, ki se ustvari med procesom sušenja, se v notranjosti stroja kondenzira v vodo in se iz stroja odvaja po odtočni cevi.

Odstranitev transportnih varoval

Vsak stroj je v tovarni opremljen s transportnimi varovali, ki poskrbijo za varen transport pralno sušilnega stroja. Varovala držijo boben in kad v sredinskem položaju, zato ni nevarnosti, da bi kad trčila v ohišje stroja in ga poškodovala. Pred prvo uporabo morate popolnoma odstraniti transportna varovala in jih shraniti za morebitni kasnejši prevoz.
 
Namestitev v vodoravno lego
Glasen hrup med delovanjem, tresljaji in premikanje med delovanjem so lahko posledice nepravilne lege. Z nastavljanjem višine nog je potrebno stroj uravnati z vodno tehtnico in nato položaj nog fiksirati s kontramatico.

Namestitev odvodne cevi

Pri namestitvi odvodne cevi je potrebno paziti, da ni montirana previsoko. Maksimalna višina je za vsak model pralnega stroja navedena v navodilih za uporabo. Navadno je ne smemo namestiti višje od 100cm. Če je odtok speljan v umivalnik, je potrebno paziti, da voda dovolj hitro odteka. Konec cevi ne sme biti potopljen v izčrpani vodi zaradi nevarnosti, da bi voda vdrla nazaj v stroj.

 

 

Zakaj kupiti sušilni stroj?

Prednosti sušenja v sušilnem stroju
Marsikdo se vpraša, zakaj kupiti sušilni stroj, če lahko sušimo zastonj na zraku ali v kopalnici. Če sušimo perilo na zraku, na vrvi v kopalnici ali na balkonu, se perilo sicer posuši brez porabe električne energije, vendar ima takšno sušenje druge pomanjkljivosti. Če sušimo zunaj na soncu, perilo sčasoma obledi in po končanem sušenju zaudarja po »onesnaženem« zraku. Pri obešanju perila na vrvi se perilo raztegne, glavna slabost takšnega sušenja pa je zmečkano perilo, kar pomeni precej več dela z likanjem. Perilo, ki ga posušimo s sušilnim strojem je mehko in perila skoraj ni več potrebno likati!

Kaj pa poraba električne energije? V družini, ki suši perilo vsak drugi dan, znaša mesečni strošek porabe električne energije za sušenje manj kot 5 €, če se odločimo za nakup sušilnega stroja v A energijskem razredu pa okrog 3€. Poleg tega gospodinja privarčuje električno energijo in predvsem dragocen čas s tem, ko večina likanja odpade.

 

Vrste sušilnih strojev

Kondenzacijski in odzračevalni sušilni stroji
Poznamo odzračevalne in kondenzacijske sušilne stroje. Odzračevalni sušilni stroji so nekoliko cenejši, vendar je potrebno paro, ki nastaja pri sušenju perila odvajati na prosto ali v zračnik, kar pa v stanovanjskih objektih velikokrat ni na voljo. Danes so najpogostejši kondenzacijski sušilni stroji, ki za delovanje potrebujejo le priklop na elektriko, kondenzirana vlaga pa se nabere v kondenzacijski posodi in ko se ta napolni, jo odstranimo s stroja in izlijemo vodo v umivalnik.

Polnjenje perila s sprednje ali zgornje strani
Večina sušilnih strojev je ima sprednje polnjenje in so dimenzijsko enaki pralnemu stroju (60cm x 60cm x 85cm). Tak stroj lahko namestimo poleg pralnega ali na pralni stroj, saj je perilo iz pralnega  stroja najbolje vložiti direktno v sušilni stroj.

Za majhne prostore je možno kupiti manjši sušilni stroj s sprednjim polnjenjem (60cmx 42cm x 69cm), ki ga lahko montiramo tudi na steno. Druga možnost je nakup sušilnega stroja z zgornjim polnjenjem. Če postavimo pralni in sušilni stroj z zgornjim polnjenjem enega poleg drugega, smo v primerjavi s klasičnimi stroji prihranili 40cm prostor v širino.

Priporočljive lastnosti sušilnega stroja

Zmogljivost sušenja
Najmanjši sušilni stroj ima zmogljivost sušenja 3,4 kg in je primeren za manjše prostore. Možno ga je montirati na steno. Večina sušilnih strojev ima zmogljivost sušenja enako kot jo imajo tudi pralni stroji, to je od 6kg do 9kg, posebne izvedbe zmorejo posušiti do 10kg perila.

Natančno senzorsko sušenje
Skoraj vsi sodobni sušilni stroji uporabljajo senzorsko sušenje perila. To pomeni, da s programskimi tipkami ali vrtljivim gumbom izberemo samodejni program, s katerim določimo, do katere stopnje želimo posušiti perilo. Izbiramo lahko med programi; suho za likanje, suho za v omaro in zelo suho. Sušilni stroj med delovanjem stalno meri vlažnost perila in prekine sušenje, ko perilo doseže nastavljeno stopnjo vlažnosti.

Pri sušenju je pomembno, da perilo ostane rahlo vlažno, nato damo perilo na zrak, kjer se do konca posuši in ga zato ni potrebno likati.

Pri osnovnih sušilnih strojih, ki nimajo senzorskega sušenja, je potrebno nastaviti čas sušenja perila, ker je zelo nepraktično, saj perilo lahko preveč posušimo in je zato zmečkano, ko ga vzamemo ven iz stroja.

Prikaz informacij na zaslonu
Vse več strojev je opremljenih z zaslonom, ki nam v osnovi prikazuje preostali čas pranja in omogoča nastavitev zamika vklopa. Ločimo številčni in tekstovni zaslon. Številčni zaslon je ponavadi rdeče ali zelene barve, na katerem se izpisuje preostali čas pranja brez dodatnih tekstov. Tekstovni zaslon je ponavadi večji, na njem pa se v obliki teksta izpisujejo različni podatki (razlage) in simboli, kar zelo poenostavi upravljanje stroja.

Sušilni stroji z zaslonom so opremljeni tudi z zvočnim signalom , ki oznanjajo konec sušenja. Zvočni signal pa signalizira tudi vklop stroja, napake pri delovanje (poln zbiralnik vode ali zamašen filter ) in druge napake med delovanjem.

Nežno sušenje perila s sušilnim strojem s toplotno črpalko

Sušilni stroji s toplotno črpalko imajo poleg bistveno nižje porabe energije še eno pomembno prednost. Temperatura sušenja v sušilnih strojih s toplotno črpalko je 50°C do 55°C, torej približno 20°C nižja kot pri običajnih kondenzacijskih sušilnih strojih, kljub temu pa je perilo posušeno enako hitro kot v običajnih sušilnih strojih. To pomeni, da je proces sušenja vedno zelo nežen in so ti stroji zelo primerni za sušenje občutljivih tkanin.

Košara za sušenje volne in čevljev
Nekateri sušilni stroji imajo priloženo košaro za sušenje, ki se namesti v boben in se med sušenjem ne vrti. Na košaro lahko namestimo recimo športne copate, ali že zložene volnene tkanine.

Košaro se lahko uporablja le v kombinaciji s časovnimi programi, saj senzorsko sušenje ne deluje, ker senzor vlažnosti ni v stiku s perilom, ki ga sušimo. Iz tega razloga ne moremo košare dokupiti za vsak stroj, saj obvezno potrebujemo časovne programe za sušenje.

 

Varčevanje pri sušenju perila

Energijski razred
Večina sušilnih strojev je v energijskem razred B, najvarčnejši izmed vseh pa so sušilni stroji s toplotno črpalko, ki so v najboljšem A energijskem razredu. Ti stroji porabijo do 40% manj električne energije od klasičnih strojev z električnim grelcem. Sušilni stroji s toplotno črpalko imajo poleg bistveno nižje porabe energije še eno pomembno prednost. Temperatura sušenja v sušilnih strojih s toplotno črpalko je 50°C do 55°C, torej približno 20°C nižja kot pri običajnih kondenzacijskih sušilnih strojih, kljub temu pa je perilo posušeno enako hitro kot v običajnih sušilnih strojih. To pomeni, da je proces sušenja vedno zelo nežen in so ti stroji zelo primerni za sušenje občutljivih tkanin.

Poraba elektrike
V družini, ki suši perilo vsak drugi dan, znaša mesečni strošek porabe električne energije za sušenje manj kot 6 €, če se odločimo za nakup sušilnega stroja v A energijskem razredu pa okrog 3€. Poleg tega gospodinja privarčuje električno energijo in predvsem dragocen čas s tem, ko večina likanja odpade.

Pomembno je, da pred sušenjem perila v sušilnem stroju perilo v pralnem stroju čim bolj ožamemo. Bolj ožeto perilo pomeni, da bo sušilni stroj deloval manj časa in zato porabil manj električne energije. Priporočamo nakup pralnega stroja z vsaj 1200 vrt/minuto.

 

Vzdrževanje sušilnega stroja

Čiščenje ohišja stroja
Ohišje pralnega stroja brišite z mehko vlažno krpo. Ne uporabljajte agresivnih čistilnih sredstev ali razredčil. Takoj očistite ostanke sredstva za pranje in čiščenje.

Praznjenje posode z vodo
Kondenzacijski sušilni stroj ima vgrajeno kondenzacijsko posodo, kjer se nabira voda, ki se izloči iz perila. Ko je zbiralnik vode poln, se prižge indikacijska lučka in takrat posodo izpraznimo.

Čiščenje filtra
Vsi sušilni stroji imajo vgrajen filter za mucke. Če se prižge indikacija "zamašen filter" je potrebno filter nemudoma očistiti. Ta filter je potrebno čistiti pred vsakim sušenjem. Če to pozabimo narediti, se lahko zgodi, da se prižge indikacija zamašen filter in delovanje sušilnega stroja se ustavi. Za čiščenje izvlečemo filter in z roko odstranimo mucke, nato ponovno vstavimo filter.

Čiščenje kondenzatorja

Kondenzator je aluminijasto rešeto na dnu stroja, ki služi za kondenzacijo pare, ki nastane pri sušenju perila in se spremeni v vodo. Imajo ga samo kondenzacijski sušilni stroji.

Kondenzator je občasno potrebno čistiti, saj se v njem kljub dobremu filtru naberejo mucke. Kondenzator je treba očistiti pod tekočo vodo in ga posušiti. Istočasno očistite tesnila in suh kondenzator vstavite nazaj v stroj.

 

Pogoste napake pri namestitvi sušilnega stroja

Namestitev v prezračevan prostor

Najpogostejši so kondenzacijski sušilni stroji, odzračevalnih, kjer je bilo potrebno paro odvajati na prosto skoraj ni več.

Vsi kondenzacijski stroji imajo vgrajen kondenzator. Kondenzator je aluminijasto rešeto na dnu stroja, ki služi za kondenzacijo pare, ki nastane pri sušenju perila in se spremeni v vodo. Sestavljen je iz vzdolžnih in prečnih kanalov. Po enih kanalih poteka para, ki je nastala pri sušenju, po drugih kanalih pa hladen zrak iz okolice, ki hladi kondenzator, da se para lahko utekočini. Zato je potrebno dobro zračenje prostora v katerem se nahaja sušilni stroj. Ko stroj deluje, ga ne smemo zapreti v majhen prostor, saj sušilni stroj brez dovoda svežega zraka deluje bistveno dalj časa in slabše kondenzira paro.

Postavitev sušilnega stroja na pralni stroj
Če sušilni stroj namestimo na pralni stroj je potrebno namestiti posebna držala, ki sušilni in pralni stroj trdno povežejo, da pri ožemanju ne bi sušilni stroj padel s pralnega stroja. Ta držala ali vmesni del je potrebno dokupiti. Obstajajo posebne izvedbe držal, ki so hkrati tudi izvlečna polica, za odlaganje košare za perilo.

Sprememba smeri odpiranja vrat
Nemalokrat kupec sušilnega stroja ob nakupu na razmišlja o tem, kam se odpirajo vrata sušilnega stroja. Zadeva postane nerodna, ko postavimo stroj v prostor in ugotovimo, da nam zaradi omejitev v prostoru odpiranje vrat ne ustreza. V osnovi se vrata odpirajo največkrat desno. Nekateri redki modeli pa omogočajo spremembo smeri odpiranja vrat. To pride zelo prav, če stroj namestimo k steni ali za vrata v prostoru.

 

 

Razlike med štedilniki

Različne dimenzije
Prostostoječi štedilniki so skoraj vedno višine 85 cm in globine 60 cm. Širine pa so lahko različne, 30 cm, 50 cm, 55 cm, 60 cm. Na voljo so tudi štedilniki širine 90 cm s prostorom za plinsko jeklenko. Najpogostejši širini sta 50 cm in 60 cm. Širino 55 cm izdeluje le proizvajalec Končar.

Vrste kuhališč
Vsi štedilnikih razen redkih izjem imajo električno pečico, kuhališča na štedilniku pa se razlikujejo:
•    klasična električa kuhališča
•    plinska kuhališča
•    kombinacija plin + elektrika
•    steklokeramična kuhališča
•    indukcijska kuhališča

Vse plinske ali kombinirane štedilnike lahko priključite na zemeljski plin ali butan plin iz jeklenke, saj ima poleg že vgrajenih plinskih šob za eno vrsto plina, priložene še plinske šobe za drugo vrsto plina. Menjavo plinskih šob naj izvede pooblaščen serviser.

Štedilnik s plinsko pečico 
Kjer ni možnosti električne napeljave je možno namestiti štedilnik, pri katerem poleg kuhalne plošče tudi pečica deluje na plin. Zelo uporabno za počitniške objekte, prikolice in vikende. Priklopimo ga na plinsko jeklenko. Dobavljivi so v širini 50 cm in 60 cm.

Priporočljive lastnosti štedilnika

Pečenje v več nivojih – Ventilatorsko pečenje
To je pečenje z vpihavanjem toplega zraka na zadnji strani pečice, ventilator pa povzroča kroženje zraka po pečici. Vsi novejši modeli štedilnikov imajo vgrajeno ventilatorsko pečenje. Omogoča pečenje v več nivojih in več pekačih hkrati, kar zmanjšuje porabo energije in povečuje hitrost pečenja. Vseh stvari ne moramo peči v več nivojih, zelo primerno je za pečenje biskvitov in piškotov.

Nastavitev izklopa časa pečice – Elektronska ura
Nekateri štedilniki imajo elektronski zaslon z uro. Elektronska ura omogoča nastavitev časa pečenja. Pomembno je, da se pečica poleg tega, da nam z zvočnim signalom javi konec pečenja, tudi izklopi! Pri uporabi elektronske ure smo lahko mirni, da se hrana, ali celo stanovanje ne bosta zažgala. Elektronska ura običajno omogoča tudi nastavitev zamika vklopa pečenja, kar pomeni, da lahko hrano vstavimo v pečico, vklop pečice zamaknemo in ko se vrnemo iz službe nas čaka pravkar pečeno kosilo.

Hladna vrata

Nekateri štedilniki imajo oznako "hladna vrata", kar pomeni, da površina vrat med pečenjem ostaja topla in ne vroča. Vrata so sicer topla na dotik, vendar se na njih ne spečemo, če jih držimo dlje časa.
Proizvajalci različno izdelujejo hladna vrata, en način je s tri ali celo štirikratno zasteklitvijo, lahko pa so vrata tudi prezračevana z zrakom, ki ves čas hladi vrata, pa vendar imajo vrata samo dve stekli.
Standard za hladna vrata je, da mora biti površina vrat bolj hladna od K + 45°C. K pomeni temperatura prostora. Pri temperaturi prostora 25°C je temperatura vrat lahko največ 70°C (25°C + 45°C).

Izvlečna vodila pekačev

Izvlečna vodila pekačev so nameščena v pečici štedilnika in so namenjena vodoravnemu izvleku pekačev iz pečice. Izvlečna vodila so podobna kovinskim vodilom za predale, ki se uporabljajo v kuhinji. Omogočajo, da nam pekača ni potrebno držati, ko ga izvlečemo iz pečice, ampak le ta vodoravno stoji na vodilih.

Samočistilne obloge

Čiščenje poteka s pomočjo samočistilnih (katalitičnih) oblog, ki jih imajo nekateri štedilniki. Obloga je ponavadi nameščena na nedostopnih delih za čiščenje, kot so stene pečice, zadnja stena in ventilator.
Samočistilne obloge so grobe na otip in sive barve, tako da jih je enostavno prepoznati. Na oblogi ob visoki temperaturi poteka proces oksidacije, ko maščobni delec pade na katalitično oblogo. Maščobni delec sicer ne izgine, vendar spremeni strukturo, tako da maščoba ni več mastna na dotik.

Pogrezni gumbi

Nekateri štedilniki imajo pogrezne upravljalne gumbe, ki jih lahko s pritiskom nanje po končanem pečenju pospravimo. Poleg lepšega izgleda je to uporabno za lažje čiščenje upravljalne plošče in majhni otroci ne morejo vključiti štedilnika, če so gumbi pospravljeni.

 

Varčevanje pri uporabi štedilnika

Energijski razred
Energijski razred je podatek z energijske nalepke. Vsi štedilniki so razdeljeni v energijske razrede od A do G, od tega A pomeni štedilnik z najmanjšo porabo energije in G štedilnik z najvišjo porabo energije. Večina štedilnikov je razvrščenih v razred A, v B in C razredu so že redki modeli.


Napotki za varčno kuhanje in pečenje

Pečenje v pečici:
Pečico ogrejte prej le takrat, ko je to navedeno v receptu ali v tabeli navodil za
uporabo.

Uporabljajte temne, črno lakirane ali emajlirane modelčke za peko. Ti še posebno
dobro absorbirajo toploto.

Najbolje, da več peciv pečete takoj enega za drugim. Pečica je še topla. Na ta
način se skrajša čas peke za drugo pecivo.

Pri daljših časih priprave, lahko pečico 10 minut pred koncem izklopite in uporabite
ostanke toplote za dokončanje jedi.

Kuhanje na kuhalni plošči:

Priporočamo uporabo loncev in ponev z debelim, ravnim dnom. Če dno ni ravno, se čas priprave podaljša.

Vedno izberite lonec pravilne velikosti za količino vaše hrane. Velik, pol prazen lonec porabi veliko energije.

Vedno pokrijte lonce z ustrezno pokrovko.

Če sta dno lonca in kuhalna plošča enako velika, si zagotovite najboljši prenos toplote.

Pri nakupu loncev bodite pozorni, ker proizvajalec pogosto navede zgornji premer lonca. Ta je ponavadi večji, kot premer dna lonca.

Pravočasno preklopite nazaj na nižjo stopnjo kuhanja.

Izrabite preostalo toploto. Pri daljšem času kuhanja, lahko kuhalno ploščo izklopite 5 do 10 minut pred iztekom časa priprave.

 

Vzdrževanje štedilnika

Čiščenje štedilnika
Skoraj vsi sodobni štedilniki so izdelani iz novega lahkočistilnega emajla, ki je za razliko od klasičnega emajla povsem gladek in v svoji strukturi nima por, kar pomeni, da se maščoba v teh porah ne zadržuje. Iz tega razloga se maščoba zadržuje na površini emajla, kar pa ni težko očistiti s povsem običajnim kuhinjskim čistilom. Lahkočistilni emajl lahko primerjamo s steklom, saj je emajl v osnovi steklo z dodatkom barvil, sedaj pa je že tudi tako gladek.

Nekateri štedilniki imajo vgrajene samočistilne obloge. Obloga je ponavadi nameščena na nedostopnih delih za čiščenje, kot so stene pečice, zadnja stena in ventilator. Samočistilne obloge so grobe na otip in sive barve, tako da jih je enostavno prepoznati. Na oblogi ob visoki temperaturi poteka proces oksidacije, ko maščobni delec pade na katalitično oblogo. Maščobni delec sicer ne izgine, vendar spremeni strukturo, tako da maščoba ni več mastna na dotik.

Nekateri štedilniki omogočajo, da odstranimo vrata pečice. Tako lahko lažje očistimo notranjost pečice in vrata. Pri nekaterih modelih je vrata možno popolnoma razstaviti in očistiti vsa stekla.

Zunanjost in notranjost štedilnika čistite z vročo vodo in milnico. Ne čistite z visokotlačnim parnim čistilcem. Če ima štedilnik samočistilne obloge jih ne smete čistiti s čistilom za pečice.

Plinsko kuhalno ploščo, gorilnike in mrežo očistite z detergentom za pomivanje posode in vročo vodo.
Poskrbite da so odprtine za izhajanje plina na gorilniku čiste in niso zamešene. Del za vžig očistite z majhno, mehko krtačko. Plinski gorilniki bodo delovale le, če bodo deli za vžig čisti. Voda ne sme dospeti v notranje dele naprave. Po čiščenju posušite vse dele in preverite da so telesa in pokrovi gorilnikov pravilno nameščeni. Če so nameščeni nepravilno, boste gorilnike težko prižgali.

Za čiščenje in nego steklokeramične kuhalne plošče uporabljajte posebne čistilne izdelke za keramiko. Za vodne madeže lahko uporabite tudi limonin sok ali kis. Kuhalno ploščo čistite le ko je na dotik mrzla ali rahlo topla. Ne uporabljajte razpršila za pečice ali odstranjevalca madežev. Za trdovratno umazanijo uporabite strgalo z vgrajenim rezilom.

Redna kontrola plinske napeljave
Kljub temu, da za gospodinjstva pregled plinske inštalacije ni obvezen, pa  strokovnjaki priporočajo pregled plinske inštalacije na vsake tri leta. Vsaki plinski cevi so priložena navodila, ki opisujejo način priključitve, dovoljeno segrevanje, obdobja med pregledi in življenjsko dobo. Ta navodila je potrebno dosledno upoštevati. Temeljit pregled plinskih naprav ter njihovo čiščenje ter nastavitev lahko uspešno opravi le strokovnjak.
Če uporabljate jeklenko, ob vsaki menjavi zamenjajte gumijasto tesnilo. Obvezno uporabite objemke na konceh cevi. Po priključitvi opravite preizkus tesnosti z razredčeno raztopino milnice in nikdar s plamenom. Razredčeno raztopino tekočega detergenta za pomivanje posode nanesete na ventil jeklenke in navojni spoj. Na morebitnem puščajočem mestu bodo že po nekaj sekundah začeli izhajati milni mehurčki.

 

Pogoste napake pri namestitvi štedilnika

Nepravilne šobe na plinskih gorilnikih
Ob namestitvi štedilnika je pomembno, na kakšno vrsto plina bomo priklopili štedilnik. Vse plinske ali kombinirane štedilnike lahko priključite na zemeljski plin ali butan plin iz jeklenke, saj ima poleg že vgrajenih plinskih šob za eno vrsto plina, priložene še plinske šobe za drugo vrsto plina. Menjavo plinskih šob naj izvede pooblaščen serviser.

Nepravilna električna priključitev
Štedilnike lahko priključimo na različne vrste električnega toka, enofazni, dvofazni ali trifazni priklop.

Električni štedilnik s kombinirano kuhalno ploščo plin +elektrika se lahko priključi na enofazni ali dvofazni električni tok, odvisno od skupne priključne moči in moči varovalke na katero bomo priključili štedilnik.

Električni štedilnik z električno kuhalno ploščo se ponavadi priključuje na trifazni električni tok, tako da je pečica na eni fazi, dva kuhališča na drugi fazi in preostala dva kuhališča na tretji fazi. Zaradi različnih možnih priklopov, štedilnik ob dobavi nima priloženega priključnega kabla.

Štedilniki ob dobavi ni opremljen s priključnim kablom za elektriko, cevjo za priklop plina in regulatorjem plina, zato si pred montažo priskrbite vse potrebne elementa za priklop štedilnika.

 

 

Razlike med vgradnimi pečicami

Različne dimenzije vgradnih pečic
Najpogostejša širina vgradnih pečic je 60 cm. Marsikdo ne ve, da so na voljo tudi pečice širine 45 cm in 90 cm. Višina pečic je običajno 60cm, v zadnjem času so vse popularnejše pečice z nižjo višino 45 cm. Pod njo lahko vgradimo predal za gretje krožnikov (višina 15 cm), ki ju skupaj lahko vgradimo odprtino za klasično pečico.

Ko gremo v trgovino kupit kuhinjo, ne potrebujemo podati mer pečice, saj imajo vsi proizvajalci že izdelane serijske elemente za vgradnjo pečice. Klasična pečica ima zunanje mere 60 cm x 60 cm.

Kombinirane vgradne pečice s paro in mikrovalovi

Vgradne pečice so lahko poleg klasičnega načina peke kombinirane še z delovanjem pare ali z mikrovalovi.

Kombinacija pečenja s paro
pomeni, da pečica poleg ostalih načinov priprave jedi omogoča tudi parno kuhanje. V profesionalnih kuhinjah se ta način uporablja že dvajset let in izkazalo se je, da je t.i. mehko kuhanje s paro najboljši način za pripravo sočnih in najbolj okusnih jedi. Z uporabo mokre pare in temperaturo pod 100°C se ohrani večina vitaminov in mineralov, ohrani pa se tudi naraven okus in barva. Živilo ohrani tudi svojo težo, saj se sokovi izločijo v najmanjši meri. Poleg kuhanja rib in zelenjave v sopari omogoča kombinirana pečica tudi intervalno parno pečenje. Fazi kuhanja v sopari in pečenja se namreč izmenjujeta, kar zagotavlja odlične rezultate: pečenka ima hrustljavo skorjico, v notranjosti pa je mehka in sočna.

Kombinacija z mikrovalovi
pomeni, da lahko pečico razen pečenja uporabljamo kot klasično mikrovalovno pečico. Glavna prednost kombinacij je, da lahko istočasno kombiniramo klasično peko in mikrovalovno pečenje. Takšne pečice imajo navadno vgrajene tudi programe za pečenje, ki kombinirajo različne vrste peke. Zamrznjeno hrano tako mikrovalovi najprej odmrznejo, nastavljen program nato med procesom pečenja spreminja vrste peke glede na hrano. Rezultat je hitro in kvalitetno pripravljena hrana.

Samostojna parna pečica pravzaprav ni pečica, saj v njej ne more peči, ampak hrano kuhamo. Parne pečice so edinstvene pri ohranjanju okusov, barve in vitaminov v hrani. Kuhanje je možno v več nivojih, pri tem ni prehajanja okusov. Idealno za pripravo zelenjave, rib, prilog in desertov.

Vgradne pečice z delovanjem na plin
Kjer ni možnosti električne napeljave je možno namestiti vgradno pečico, ki deluje na plin. Zelo uporabno so za počitniške objekte, prikolice in vikende.

Priporočljive lastnosti vgradne pečice

Pečenje v več nivojih – Ventilatorsko pečenje
To je pečenje z vpihavanjem toplega zraka na zadnji strani pečice, ventilator pa povzroča kroženje zraka po pečici. Vsi novejši modeli pečic imajo vgrajeno ventilatorsko pečenje. Omogoča pečenje v več nivojih in več pekačih hkrati, kar zmanjšuje porabo energije in povečuje hitrost pečenja. Vseh stvari ne moramo peči v več nivojih, zelo primerno je za pečenje biskvitov in piškotov.

Nastavitev izklopa časa pečice – Elektronska ura
Nekatere vgradne pečice imajo elektronski zaslon z uro. Elektronska ura omogoča nastavitev časa pečenja. Pomembno je, da se pečica poleg tega, da nam z zvočnim signalom javi konec pečenja, tudi izklopi! Pri uporabi elektronske ure smo lahko mirni, da se hrana, ali celo stanovanje ne bosta zažgala. Elektronska ura običajno omogoča tudi nastavitev zamika vklopa pečenja, kar pomeni, da lahko hrano vstavimo v pečico, vklop pečice zamaknemo in ko se vrnemo iz službe nas čaka pravkar pečeno kosilo.

Hladna vrata

Nekatere pečice imajo oznako "hladna vrata", kar pomeni, da površina vrat med pečenjem ostaja topla in ne vroča. Vrata so sicer topla na dotik, vendar se na njih ne spečemo, če jih držimo dlje časa.
Proizvajalci različno izdelujejo hladna vrata, en način je s tri ali celo štirikratno zasteklitvijo, lahko pa so vrata tudi prezračevana z zrakom, ki ves čas hladi vrata, pa vendar imajo vrata samo dve stekli.
Standard za hladna vrata je, da mora biti površina vrat bolj hladna od K + 45°C. K pomeni temperatura prostora. Pri temperaturi prostora 25°C je temperatura vrat lahko največ 70°C (25°C + 45°C).

Izvlečna vodila pekačev
Izvlečna vodila pekačev so nameščena v pečici in so namenjena vodoravnemu izvleku pekačev iz pečice. Izvlečna vodila so podobna kovinskim vodilom za predale, ki se uporabljajo v kuhinji. Omogočajo, da nam pekača ni potrebno držati, ko ga izvlečemo iz pečice, ampak le ta vodoravno stoji na vodilih.

Še več udobja nudijo nekatere pečice, ki imajo vgrajen izvlečni voziček. Gre za način odpiranja, ko cela vrata izvlečemo kot predal. Ker so pladnji obešeni na notranji strani vrat, s tem izvlečemo tudi pladnje, brez da bi se jih dotaknili. Pečica s tem načinom odpiranja ni primerna za montažo v višino, ampak le pod delovni pult.

Samočistilne obloge
Čiščenje poteka s pomočjo samočistilnih (katalitičnih) oblog, ki jih imajo nekatere vgradne pečice. Obloga je ponavadi nameščena na nedostopnih delih za čiščenje, kot so stene pečice, zadnja stena in ventilator. Samočistilne obloge so grobe na otip in sive barve, tako da jih je enostavno prepoznati. Na oblogi ob visoki temperaturi poteka proces oksidacije, ko maščobni delec pade na katalitično oblogo. Maščobni delec sicer ne izgine, vendar spremeni strukturo, tako da maščoba ni več mastna na dotik.

Pogrezni gumbi

Nekatere vgradne pečice imajo pogrezne upravljalne gumbe, ki jih lahko s pritiskom nanje po končanem pečenju pospravimo. Poleg lepšega izgleda je to uporabno za lažje čiščenje upravljalne plošče in majhni otroci ne morejo vključiti pečice, če so gumbi pospravljeni.

 

Varčevanje pri uporabi vgradne pečice

Energijski razred
Energijski razred je podatek z energijske nalepke. Vse vgradne pečice so razdeljeni v energijske razrede od A do G, od tega A pomeni pečico z najmanjšo porabo energije in G pečico z najvišjo porabo energije. Večina vgradnih pečic je razvrščenih v razred A, v B razredu so že redki modeli.

Napotki za varčno pečenje


Pečico ogrejte prej le takrat, ko je to navedeno v receptu ali v tabeli navodil za uporabo.

Uporabljajte temne, črno lakirane ali emajlirane modelčke za peko. Ti še posebno dobro absorbirajo toploto.

Najbolje, da več peciv pečete takoj enega za drugim. Pečica je še topla. Na ta način se skrajša čas peke za drugo pecivo.

Pri daljših časih priprave, lahko pečico 10 minut pred koncem izklopite in uporabite ostanke toplote za dokončanje jedi.

 

Vzdrževanje vgradne pečice

Čiščenje vgradne pečice
Skoraj vse vgradne pečice imajo notranjost iz novega lahkočistilnega emajla, ki je za razliko od klasičnega emajla povsem gladek in v svoji strukturi nima por, kar pomeni, da se maščoba v teh porah ne zadržuje. Iz tega razloga se maščoba zadržuje na površini emajla, kar pa ni težko očistiti s povsem običajnim kuhinjskim čistilom. Lahkočistilni emajl lahko primerjamo s steklom, saj je emajl v osnovi steklo z dodatkom barvil, sedaj pa je že tudi tako gladek.

Nekatere vgradne pečice imajo vgrajene samočistilne obloge. Obloga je ponavadi nameščena na nedostopnih delih za čiščenje, kot so stene pečice, zadnja stena in ventilator. Samočistilne obloge so grobe na otip in sive barve, tako da jih je enostavno prepoznati. Na oblogi ob visoki temperaturi poteka proces oksidacije, ko maščobni delec pade na katalitično oblogo. Maščobni delec sicer ne izgine, vendar spremeni strukturo, tako da maščoba ni več mastna na dotik.

Nekatere vgradne pečice omogočajo, da odstranimo vrata pečice. Tako lahko lažje očistimo notranjost pečice in vrata. Pri nekaterih modelih je vrata možno popolnoma razstaviti in očistiti vsa stekla.

Nekateri modeli pečic imajo vgrajeno pirolitično čiščenje, ki je edino učinkovito samočiščenje v pečicah in štedilnikih. Pri pirolitičnem čiščenju se notranjost segreje do 500 °C, maščoba v notranjosti enostavno zgori, zaradi česar nam pečice ni potrebno čistiti, temveč po končani pirolizi notranjost pečice preprosto samo obrišemo. Seveda pa je za čiščenje pečice s pirolizo potrebna dodatna električna energija, približno 3 kWh.

Zunanjost in notranjost pečice čistite z vročo vodo in milnico. Ne čistite z visokotlačnim parnim čistilcem. Če ima pečica samočistilne obloge jih ne smete čistiti s čistilom za pečice.

 

Pogoste napake pri namestitvi vgradne pečice

Namestitev zaščitnih letev za pohištvo
Furnir oziroma obloge vgradnega pohištva morajo biti obdelane s toplotno obstojnimi lepili (100°C), sicer lahko zaradi manjše temperaturne obstojnosti spremenijo obliko. Najboljša zaščita pohištva pred temperaturnimi vplivi je vgradnja zaščitnih letev na levi in desni stranici omare. Zaščitna letev ni sestavni del opreme pečice, ampak jo bolj kvalitetni dobavitelji kuhinj dobavijo poleg kuhinjskega elementa za pečico.

Ni primernega zračenje pečice
Pri vgradnji pečice moramo zagotoviti primernega zračenja pečice, sicer lahko zaradi previsokih temperatur poškodujemo pohištvo ali pečico.

Pred vgradnjo aparata je potrebno v območju vgradne odprtine z zadnjega dela korpusa kuhinjskega elementa odstraniti zadnjo steno. Dno pohištvenega elementa (max 530 mm) mora biti vedno krajše od stranskih sten, da je zagotovljeno zadostno zračenje.

 

 

Zamrzovalnik ali zamrzovalna skrinja?
Kaj kupiti? Zamrzovalno skrinjo ali zamrzovalno omaro s predali?

V zamrzovalno skrinjo lahko spravimo veliko živil in tudi za večje kose živil se vedno najde prostor, kar je glavna prednost zamrzovalne skrinje. Večino živil zlagamo na dno zamrzovalnika, manjši del živil spravimo v košare. Slabost takšnega zlaganja živil je slaba preglednost, zato moramo paziti, da živilom, ki so povsem na dnu ne poteče rok uporabnosti.

Zamrzovalne omare so opremljene z izvlečnimi predali v katerih zamrzujemo in shranjujemo že zamrznjena živila. Izvlečni predali omogočajo zelo dobro preglednost nad vsebino zamrzovalnika. Taka preglednost omogoča kratke časa odpiranja vrat, saj zamrznjeno živilo hitro najdemo.

 

Priporočljive lastnosti zamrzovalnika

Odtaljevanje ni več potrebno – NO FROST
NO FROST je način zamrzovanja brez nabiranja ledu in ivja. Led se nabira v zamrzovalnem jedru, ki ga ne vidimo, občasno se vključijo grelci, ki ta led odtajajo in voda izhlapi v prostor. Pri odtajevanju ledu z grelcem lahko nastane pokanje ledu, kar je povsem normalno. Odtaljevanje zamrzovalnika ni več potrebno, občasno ga je potrebno očistiti.

Prikaz informacij na zaslonu - Elektronsko upravljanje
Elektronska nastavitev pomeni zelo natančno nastavitev temperature, ki jo nastavimo s pomočjo zaslona. Pomeni, da je nihanje temperature v notranjosti zamrzovalnika zelo nizko. Pri elektronski nastavitvi temperature so nihanja temperature nižja od 0,5°C, v primerjavi z mehansko nastavitvijo kjer je nihanje tudi več kot 2°C.

Elektronska nastavitev temperature je ponavadi v kombinaciji s številčnim zaslonom ali LED lučkami, ki prikazujejo nastavljeno temperaturo. Zaslon nam vedno prikazuje nastavljeno in dejansko temperaturo v aparatu. Običajno nam aparat z zvočnim signalom javi če v notranjosti pade temperatura ali druge napake.

Hitro zamrzovanje
Funkcijo hitro zamrzovanje vključimo nekaj ur pred vlaganjem večje količine svežih živil v skrinjo ali zamrzovalnik. Navadno zadostuje 4 - 6 ur. Hladilni kompresor deluje neprekinjeno in temperatura pade zelo nizko, kar omogoča hitro zamrzovanje svežih živil, ki jih bomo vložili v skrinjo.

Hitro zamrzovanje moramo ročno izključiti nekaj ur po vstavitvi svežih živil ali pa se pri boljših modelih izključi avtomatsko. Manjše količine lahko shranite brez vključitve hitrega zamrzovanja.

 

Varčevanje pri uporabi zamrzovalnika

Energijski razred
Zamrzovalnik ali zamrzovalna skrinja sta gospodinjska aparata, ki sta je stalno v pogonu, zato je pametno izbrati energetsko najučinkovitejšega. Energijski razred je podatek z energijske nalepke. Aparati so razvrščeni v razrede od A++ do G glede na porabo energije. A++ razred pomeni hladilnik z najmanjšo porabo energije in G hladilnik z najvišjo porabo energije. Zamrzovalnik v A+ energijskem razredu porabi 10% električne energije manj kot hladilnik v razredu A, A++ pa 20% manj.

Energijski razred ni odvisen samo od absolutne porabe električne energije, ampak je odvisen od porabe električne energije glede na prostornino zamrzovalnika ali zamrzovalne skrinje.

Pravilna postavitev v prostor

Za pravilno delovanje zamrzovalnika ali zamrzovalne skrinje je izjemno pomembna njegova namestitev oziroma temperatura okolice. Višja ko je temperatura v prostoru, višja bo poraba električne energije. Ko načrtujete razporeditev zamrzovalnega aparata, ga ne priporočamo postaviti v neposredno bližino štedilnika, radiatorja ali pečic, poskušajte pa ga namestiti tudi tako, da ne bo neposredno izpostavljen sončnim žarkom. S pravilno namestitvijo boste prihranili kar nekaj kilovatnih ur električne energije.

Pomembno je tudi prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani zamrzovalnega aparata. V primeru, da zamrzovalnika ali skrinje ne boste namestili pravilno in odzračevanje ne bo dobro, se bo rebrasti kondenzator prekomerno segreval, kar bo povečalo porabo električne energije, prav kmalu pa se bo aparat tudi pokvaril.

 

Vzdrževanje zamrzovalnika ali zamrzovalne skrinje

Čiščenje zamrzovalnika ali zamrzovalne skrinje
Zamrzovalni aparat je potrebno redno čistiti. Pred čiščenjem izklopite aparat. Predale iz zamrzovalnika odstranite in shranite v hladnem prostoru. Namestite posodo za ledeno kocke na hrano. Notranjost zamrzovalnika očistite z mlačno vodo in detergentom. Pri čiščenju pazite, da voda ne pride v upravljalne gumbe ali lučke. Gumijasto tesnilo na vratih obrišite samo s čisto vodo in ga nato do suhega obrišite.

Tudi zamrzovalnike z NO FROST sistemom je potrebno čistiti, vendar ob tem zamrzovalnika ni potrebno odtaljevati, saj se ne nabira led.

Zadnjo stran naprave občasno očistite sesalcem ali čopičem in se s tem izognite višji porabi električne energije. Čist zamrzovalnik bo dlje časa deloval.

 

Pogoste napake pri namestitvi in uporabi zamrzovalnika

Klimatski razredi
Klimatski razredi, ki so navedeni pri zamrzovalnikih in zamrzovalnih skrinjah, opredeljujejo dovoljeno temperaturo okolja, kjer je aparat nameščen. Klimatski razredi so navedeni pri vseh hladilno zamrzovalnih napravah in označujejo pri kateri najnižji in najvišji temperaturi prostora lahko aparat uporabljate. Ko izbirate mesto, kjer bo aparat postavljen, se zavedajte, da temperatura prostora vpliva  tako na porabo energije, kot na učinkovitost delovanja aparata.

SN:       +10 do +32°C    subnormalni klimatski razred
N:         +16 do +32°C    normalni klimatski razred
ST:       +18 do +38°C    subtropski klimatski razred
T:         +18 do +43°C    tropski klimatski razred
SN-ST:  +10 do +38°C    subnormalni do subtropski klimatski razred
SN-T:    +10 do +43°C     subnormalni do tropski klimatski razred

Pravilna postavitev v prostor
Za pravilno delovanje zamrzovalnika ali zamrzovalne skrinje je izjemno pomembna njegova namestitev oziroma temperatura okolice. Višja ko je temperatura v prostoru, višja bo poraba električne energije. Ko načrtujete razporeditev zamrzovalnega aparata, ga ne priporočamo postaviti v neposredno bližino štedilnika, radiatorja ali pečic, poskušajte pa ga namestiti tudi tako, da ne bo neposredno izpostavljen sončnim žarkom. S pravilno namestitvijo boste prihranili kar nekaj kilovatnih ur električne energije.

Pomembno je tudi prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani zamrzovalnega aparata. V primeru, da zamrzovalnika ali skrinje ne boste namestili pravilno in odzračevanje ne bo dobro, se bo rebrasti kondenzator prekomerno segreval, kar bo povečalo porabo električne energije, prav kmalu pa se bo aparat tudi pokvaril.

Časi shranjevanja živil

Najpogostejša napaka pri zamrzovanju živil je predolgo hranjenje v zamrzovalnem aparatu. S predolgim hranjenjem živil hrana izgubi koristne vsebnosti ter okus in barvo.

Navajamo priporočene čase hranjenja živil v zamrzovalnem aparatu..
•    Zelenjava: 8 do 10 mesecev
•    Sadje: 10 do 12 mesecev
•    Kruh in pecivo: 3 mesece
•    Gotove jedi: 3 mesece
•    Meso: 4 do 12 mesecev (odvisno od vrste)
•    Riba: 1 do 3 mesece